Svetovalna služba

Svetovalna delavka

Tanja Hecl, univ. dipl. soc. ped.

Svetovalno delo opravlja v enotah: Sonček, Zg. Polskava, Sp. Polskava, Kebelj, Tinje, Šmartno na Pohorju, Poljčane, Studenice in Makole.

Njena pisarna se nahaja na sedežu zavoda, Zidanškova 1 a, Slov. Bistrica.

Svetovalna delavka

Saša Korez, mag. prof. ped.

Svetovalno delo opravlja v enotah: Ciciban, Marinškov dom, Ozka ulica, Pragersko, Zg. Ložnica, Prihova in Oplotnica.

Njena pisarna se nahaja v enoti Ciciban, Tomšičeva 1, Slov. Bistrica.

Delovanje svetovalne službe

Temeljna vloga svetovalne službe je usmerjena v sodelovanje s starši, s strokovnimi delavci, z vodstvom vrtca in z zunanjimi ustanovami, s ciljem, da v vrtcu ustvarjamo čim boljše pogoje za dobro počutje in optimalen razvoj otrok v predšolskem obdobju.

Svetovalna služba deluje po temeljnih strokovno etičnih načelih:

Načelo DOBROBITI – prvo temeljno načelo svetovalnega dela, ki izhaja in na katerem gradi svetovalna služba v vrtcu, je spoštovanje osebnosti otroka. Ne glede na njegovo celostno razvitost, ne sme povzročati težav, stigmatiziranja, nelagodja, stisk in zadreg v socialnem okolju.
Načelo PROSTOVOLJNOSTI – vsi udeleženci vstopajo v svetovalni odnos prostovoljno (otroci ob soglasju staršev ali skrbnikov)in iz njega izstopajo kadar želijo. Izjema so primeri, ko je ogrožen otrok oziroma kdo drug.
Načelo ZAUPANJA IN ZAUPNOSTI – v svetovalni odnos vstopamo z zaupanjem, da vse kar je povedanega, ostaja zaupno in se dopolnjuje s pravili varstva osebnih podatkov.

Zelo nelogično je trditi, da imajo samo nekateri otroci čisto posebne potrebe, ki jih je treba zadovoljevati. V resnici imajo prav vsi otroci posebne potrebe, ki jih je treba zadovoljiti. V vrtcu se preprosto ne bi smelo zgoditi, da potrebe otrok ne bi bile zadovoljene.

Steinback, 1999

Teme, o katerih se lahko posvetujete

Priprava in posvetovanje ob vpisu otroka v vrtec, pri prehodu iz ene skupine v drugo in pri prehodu v šolo.
Razumevanje in pomoč pri razvojnih dilemah (ob čustvenih, vedenjskih težavah), različnih stisk (težave pri hranjenju, spanju, močenje postelje, agresivnih reakcijah…).
Posvetovanje ob otrokovih stiskah (rojstvo, smrt, selitev, razveze staršev in druge stiske s katerimi se kot starši soočate).
Spremljanje otrok s težavami v prilagajanju in sodelovanju v skupini.
Pomoč otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih (pomoč pri postopku usmerjanja – sodelovanje s starši pri vzpostavljanju stikov s specialno pedagoginjo, drugimi strokovnjaki in institucijami).
Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami . Seznanjanje z napredkom otroka preko strokovnega tima.

Sum nasilja v družini

Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja (3. člen Pravilnika).

Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali pa živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (4. člen). Zato smo zaposleni v vzgojno izobraževalnih zavodih dolžni spoštovati pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno izobraževalne zavode. Strokovni delavci (vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji pred. otrok-pomočniki vzgojiteljev) so dolžni obvestiti svetovalno službo in ravnateljico za vsak sum nasilja v družini. Svetovalna delavka ali ravnateljica vsak sum nasilja prijavi na Center za socialno delo ali policijo.

Po pravilniku o obravnavi nasilja v družini za vzgojno izobraževalne zavode ukrepamo:

Kadar opazimo spremembe pri otroku, ki so lahko posledice nasilja.
Kadar nam otrok zaupa, da preživlja nasilje.
Kadar imamo informacijo o nasilju od tretje osebe.
Kadar smo sami priča nasilju.

Otroci s posebnimi potrebami

V našem vrtcu se zavedamo, kako pomembno je dobro počutje otrok, ki ga upoštevamo s spoštovanjem različnosti med njimi. Razlike med nami nas bogatijo, ponujajo številne priložnosti, da se drug od drugega učimo in stopamo po poti strpnosti, ki nas opremlja za nadaljnje življenje. Tako otrok spoznava različne potrebe vrstnikov, se jih nauči razlikovati in spoštovati ter na ta način pridobiva socialni čut za sočloveka.

Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, je namenjen otrokom, ki so z odločbo ZRSŠ, usmerjeni v program, ki se izvaja v rednem oddelku. Vključitev otroka v ta program, se lahko prične na zahtevo staršev oziroma zakonitega zastopnika otroka ali pa na predlog vrtca.

Svetovalna služba, kot del strokovnega tima, ki jo imenuje ravnatelj, za vsakega otroka posebej pripravijo, spremljajo izvajanje in evalviranje individualiziranega programa. Dodatno strokovno pomoč v ali izven oddelka izvajajo strokovnjaki (specialni in rehabilitacijski pedagogi, logopedi, surdopedagogi, socialni pedagogi…), ki so v odločbi dodeljeni otrokom z namenom premagovanja primanjkljajev, ovir, oz. motenj. Poleg individualne pomoči, otrok dobi tudi svetovalno storitev, ki je namenjena ustvarjanju inkluzivnega, podpornega okolja.

V priponki se nahaja Zakon o celostni obravnavi otrok s posebnimi potrebami.

ZOPOPP (Word · 128 KB) Zakon o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami

Vzgojiteljica vpraša Julijo, kaj želi za kosilo. Julija: »Samo pestanine.« - Anekdota našega vrtca

Otroci v skladu z razvijanjem in rastjo, pridobivajo na moči in koordinaciji rokovanja s različnimi pisali (voščenke, barvice različnih debelin, čopiči, flumastri…), preko katerih osvajajo raznolike formacije (črto, krog, kvadrat, križ…). Večina otrok drobno gibalno spretnost razvija mimogrede, nekateri pa imajo s tem nekaj več težav. V nadaljevanju sledi prikaz pravilnega držanja pisala in nekaj namigov, kako lahko preko raznolikih predmetov, sredstev, ki jih imamo v neposredni bližini, razvijamo drobne mišice prstkov (finomotorični razvoj).

1 do 2 leti stari otroci objemajo pisali s celo pestjo. Če želijo z barvico narisati sled, premikajo celo roko, pa tudi že zapestje.

Pri 2 do 3 letih otroci držijo pisalo s prsti. Zapestje je obrnjeno navzdol, prav tako tudi palec. Prsti so tesno skupaj. Otrok pri risanju še vedno premika zapestje in roko kot celoto.

Tri leta in pol do štiri leta stari otroci že držijo pisalo s tremi prsti. Prsti so obrnjeni navzdol, zapestje navzgor. Dlan je že delno zaprta. Otrok pri risanju premika dlan in ne več cele roke.

Štiri leta in pol do šest let stari otroci, držijo pisalo s pincetnim prijemom (prijem palca in kazalca). Prostor med dlanjo in prsti je delno razprt. Drža palca je stabilna. Med pisanjem se premikajo tudi prsti.

Dejavnosti za razvoj mišic dlani

Gnetenje, oblikovanje iz zemlje, peska, mivke, gline, slanega testa.
Kotaljenje dveh ali več kamenčkov po dlani (brez pomoči druge roke).
Stiskanje majhnih, za dlan velikih žogic, gumijastih obročkov.
Ožemanje čistilne gobe.
Igranje z različno velikimi predmeti, ki imajo različne površine (hrapave, trde, gladke, itd.).
Vlečenje vrvi, vleka palic, upogibanje palic.
Zabijanje velikih žebljev, žaganje deščic.
Udarjanje viseče žogice z loparjem.

Dejavnosti za razvijanje razpiranja dlani, odmikanja in primikanja delov dlani

Prijemanje predmetov s kleščami in pincetami.
Prijemanje predmetov s kitajskimi paličicami.
Rezanje s škarjicami.
Obešanje perila s ščipalkami za perilo.
Uporaba razpršilke za zalivanje (škropljenje) rastlin.

Dejavnosti za razvijanje loka dlani

Odpiranje in zapiranje steklenic z navojnimi pokrovčki.
Lupljenje krompirja, jabolk…
Stiskanje soka iz limone ali pomaranče.
Nalivanje tekočine iz večje posode v manjše posode.
Igranje z vijaki in maticami.
Dajanje kamenčkov v ozko cev.
Zvijanje brisače v “palačinko”.

Dejavnosti za krepitev moči prstov

Oblikovanje drobnih stvari iz gline, slanega testa.
Trganje papirja na koščke.
Nanašanje (mazanje) lepila s prstki na papir.
Vrtenje kocke v eni roki.

Dejavnosti sledenja vidnim vzorcev (finomotorične spretnosti v sodelovanju z vidom)

Vožnja z avtomobilčki po labirintu.
Igranje z magneti. Z magnetom vozi predmet po kartonski površini in poskuša slediti vijugam.

Povzeto po viru: www.teachingace.com/pencil-grip-tip

10 nasvetov, ki jih vsebuje priročnik, nagovarja starše k varni uporabi zaslonov. Z razmahom digitalne tehnologije, ne moremo preprečevati rabo ekranov, strokovnjaki pa svetujejo na kak način preživeti čas drug z drugim in tudi uporabiti telefone.

Priročnik »Mami, a mi daš telefon?«: uporaba_interneta_-_prirocnik_za_starse_web.pdf (safe.si)

Žabje sedenje ali – drugače rečeno – sedenje W je sedenje med nogama.

Otrokova primarna naloga je igranje in na začetku to počne na ravni površini, podlogi, preprogi,blazini. Nekateri zaradi pomanjkanja stabilnosti telesa pri tem sedijo po žabje oz. W. Značilnosti in posledice takšnega sedenja nam je pojasnila Darja Nagode, Bibina svetovalka in nevrofizioterapevtka, ki izvaja individualno razvojno-nevrološko obravnavo otroka.

Žabje sedenje ali – drugače rečeno – sedenje W je sedenje med nogama.

Kako prepoznamo sedenje W?

Medenica je nizko na tleh, na sredini med obema nogama, noge pa ob straneh v pokrčenem položaju (v kolku, kolenu, pogosto pa tudi v gležnju). Hrbet je lahko malo zaobljen, rotacije v trupu pa močno omejene. Otrok običajno ne prehaja z obema rokama preko navpične srednje linije telesa, ki deli telo na levo in desno polovico. Pri tovrstnem sedenju pride do notranje rotacije stegnenice in do povečanega natega stranskih kolenskih vezi na notranjem delu.

Ali takšno sedenje vpliva na nadaljnji otrokov razvoj?

Če se otrok razvija popolnoma normalno in je tovrstno sedenje le občasna možnost oz. ena od več različnih možnosti, ki jih otrok obvlada, takšno sedenje ne predstavlja posebne nevarnosti za nadaljnji razvoj. Če otrok med igro na tleh brez težav lahkotno prehaja iz enega položaja v drugega in se v položaju sedenja W ne zadržuje dolgo, ni vzroka, da bi ta začasen položaj nog pretirano motil otrokov razvoj.

Pri otrocih, pri katerih pa gibalni razvoj iz različnih vzrokov ne gre najbolj optimalno pot, takšno sedenje ni le občasno. Je precej pogosto, dolgotrajnejše in malokrat otrok izbere drugo možnost. To so otroci, ki so nekoliko ohlapnejši, imajo bolj gibljive sklepe in so manj stabilni.

Kakšne so posledice sedenja W?

Zaradi pomanjkanja stabilnosti telesa pri igri si otrok pomaga s tem, da medenico pušča nizko na tleh, mišice nog pa prekomerno napne. Njegova igra je glede na njegovo telo ves čas v sredini. V tem položaju je gibanje medenice preprečeno, otrok ne more potisniti svoje teža vstran in se odriniti od leve ali desne strani svojega telesa (riti, kolena, kolka, kot bi to lahko naredil pri normalnem sedenju). S težo je ves čas na sredini, rotacij med medenico in ramenskim obročem ne aktivira. Pogosto težo močno spušča v podlago, aktivnost podpiranja teže lastnega trupa je šibka. Vzdolžne mišice trupa so manj aktivne in oslabijo, rotatorji trupa sploh niso aktivni. Skrajšajo se mišice v predelu križa, rotatorne mišice trupa in upogibalke kolena. Ti otroci težko zgradijo normalno in zadostno dinamično stabilnost medenice.

Pogosto spuščajo zgornji rob medenice naprej, trebušček ostane pri tem izbočen in poveča se obremenitev v križnem predelu. Pozneje v življenju so mnogo bolj ogroženi za razvoj bolečin v križu.

Sile, ki v tem položaju delujejo na kosti nog, povzročajo postopno spreminjanje rotacijske ukrivljenosti stegnenice in golenice. Ti dve kosti se lahko deformirata in povzročita, da se pozneje v življenju pojavijo mnogo prejšnje obrabe hrustanca, deformacije sklepov in posledične bolečine v predelu nog zaradi nepravilne osne obremenitve v posameznih sklepih nog (kolk, koleno, gleženj, palčev sklep na nogi).

Poleg teh ortopedskih posledic pa vidimo tudi spremembe v razvoju lateralizacije (levičnost, desničnost) pri otroku. Pri igri predmete, ki so na levi strani njegovega telesa, pobira z levo roko, tiste na desni z desno. Otrok zaradi blokiranega položaja medenice ne aktivira zasukov in ne prehaja z obema rokama preko srednje linije telesa. Oboje ročno rokovanje s predmeti razvije v sredini, lateralno pa rokuje predmet le s priležno roko. Težko se razvija dominanca ene roke v vseh funkcijah.

Vir: bibaleze.si/

Priporočena literatura

Avtor: Margot Sunderland

Opis knjige: Avtorica na znanstveni in hkrati poljuden način predstavi običajne vzgojne strategije, ki kažejo, kako dotikanje, smeh in igra spodbujajo razvoj otrokovih možganov. Hkrati pa nas vsebina nagovarja, kako se poučiti in učinkovito odzivati na izbruhe besa in joka pri otrocih.

Avtor: Alenka Štadler in drugi

Opis knjige:Knjiga odpira vsa ključna poglavja, ki so lahko v pomoč staršem v procesu ločitve in po njej. Odpira vprašanja in na konkreten način vodi starše, kako razumeti s čim se otrok spopada, poda jasna in razumljiva navodila kako pomagati otroku in sebi.

Avtor: Zdenka Zalokar Divjak

Opis knjige: V knjigi je bralcu pojasnjeno, zakaj je pomembno, da pri branju pravljice odrasli ne spreminjamo vsebine, kakšen pomen ima pravljica za privzgajanju vrednot, zakaj naj ne izpuščamo delčkov zgodbe in zakaj je potrebno ugoditi otrokovi želji, da bi pravljico znova in znova poslušal.

Avtor: Jesper Juul

Opis knjige: Priznan danski družinski terapevt v knjigi spregovori o medsebojnem spoštovanju in kako drug drugemu postaviti mejo, a hkrati ohraniti spoštovanje in dobre odnose v družini.

Avtor: Vilma Borucky in drugi

Opis knjige: Odrasli pogosto ne vemo, kako bi otroku predstavili smrt, ki je del življenja, kot je del življenja rojstvo. Več avtoric bralca vodijo skozi spoznanja o otrokovem razumevanju smrti in z njim razmišljajo o pomenu podajanja odgovorov na otrokova vprašanja o njej. Tematika knjige nam pomaga pri vprašanjih, kako pristopiti k otroku, ki mu je nekdo umrl, kaj ta otrok najverjetneje doživlja, kako ga potolažiti in česa se v odnosu z njim izogibati.

Avtor: Simona Levc

Opis knjige: V knjigi boste morda dobili potrditev, da se govor in jezik vašega otroka lepo razvijata in boste kot dodatno spodbudo uporabili le nekaj namigov in vaj. Spet drugi boste spoznali, da vaš otrok potrebuje več govornih in drugih spodbud, nekateri pa boste dobili namig, da je dobro poiskati nasvet logopeda ali drugih strokovnjakov, ki vam bodo v pomoč pri nadaljnjem delu z vašim otrokom.

Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica
Zidanškova 1 A
2310 Slovenska Bistrica

02 / 80 51 420

info@vrtec-slobistrica.si