Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica Vrtec Slovenska Bistrica 02 / 80 51 420 vrtec.slo-bistrica@guest.arnes.si

Zdravje in prehrana

Organizatorka prehrane
Petra Lozinšek, univ. dipl. inž. živ. teh.
Organizatorka zdravstveno higienskega režima
Nataša Obreht, dipl. sanit. inž.

Higiena in zdravje otrok

V katerih primerih strokovna delavka vrtca staršu svetuje začasno izključitev otroka iz oddelka vrtca?

  • vročina, nenavadna utrujenost, razdražljivost, neprestani jok;
  • gnojni izcedek iz nosu (s kihanjem in kašljanjem);
  • gnojno vnetje oči ali kože;
  • izpuščaj (z ali brez vročine);
  • driska (več kot 2 x dnevno);
  • bruhanje (več kot 2 x v zadnjih 24 urah);
  • uši, garje ali gliste;
  • razjede v ustih s slinjenjem;
  • težko dihanje;
  • boleče grlo in otečene bezgavke;
  • kašelj v napadih z zariplostjo.

Preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni v vrtcu

NALEZLJIVE BOLEZNI

V mesecu septembru se otroci vrnejo v svoje skupine v vrtec, mnogi med njimi pa prestopijo vrata vrtca prvič.

Večina staršev se zaveda, kako pomembna je vključitev otroka v skupino sovrstnikov za njegov socialni razvoj. Kljub temu se pa nekateri bojijo, da bo njihov otrok v vrtcu pogosteje bolan. Statistika je pokazala, da otroci stari manj kot 5 let zbolijo v kolektivnem varstvu 12 x v enem letu, 9 x če je brat ali sestra v kolektivnem varstvu, 6–8 x pa če je varstvo individualno. Obolevanja v vrtcu se zaradi značilnosti malčkov v celoti ne moremo izogniti.

VZROKI ZA OBOLEVANJA

  • Večja izpostavljenost različnim mikrobom

Večje število otrok v skupinah omogoča mešanje različnih mikrobov. Malčki so v tesnem stiku med sabo in tusi z odraslimi osebami.  Svet okoli sebe spoznavajo s prijemanjem z rokami in okušanjem z usti. Tako mikrobi vstopajo v organizem, kakor tudi v njegovo okolico neposredno ali preko predmetov. Poleg tega pa na začetku še malčki nimajo osvojenih osnovnih higienskih navad (pravilno ne umivajo rok, nezaščiteno kašljajo in kihajo, slinijo roke in igrače).

  • Neodpornost    

Otrok, ki še ni bil v stiku z različnimi mikrobi, še ni izoblikoval odpornosti proti njim. Le-ta se izoblikuje šele ob prvem stiku s specifičnimi mikrobi.

  • Nezrelost imunskega sistema

Čim mlajši je otrok, bolj šibka in počasna je obramba pred mikrobi. Seveda pa višja starost ob vključevanju otroka v vrtec ne vpliva na druge vzroke za pogostejše obolevanje.

  • Psihični vzroki

Za mnoge otroke pomeni vstop v vrtec stres (t.i. »adaptacijski sindrom«). Le-ta zmanjša imunsko odpornost in poveča verjetnost okužbe.

Vse zgoraj naštete vzroke je težko dokazati, vendar vzgojitelji in zdravniki opažajo, da otrok, ki se slabo počuti v okolju in je nesrečen, zboli hitreje in pogosteje.

NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA OTROK V VRTCU

Predšolski otroci najpogosteje prebolevajo virusne okužbe dihal, ki jih povzroča približno dvesto različnih virusov. Zaradi tega je nemogoče, da bi zgradili obrambo proti vsem. Posledično se kot zaplet ob prebolevanju vnetja zgornjih dihal pojavljajo tudi vnetja ušes.

Črevesne virusne okužbe se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje (rotavirusna driska). Vzrok je v načinu širjenja, t. j. preko predmetov (igrače, kljuke …), otrokovih rok in rok negovalnega osebja ter po zraku.

Od otroških izpuščajnih bolezni se v vrtcu najpogosteje pojavljajo norice, redki primeri škrlatinke in peta otroška bolezen. Vse ostale otroške bolezni so zaradi dobre precepljenosti naših otrok postale prava redkost.

Bolezni, ki sicer niso pogoste, se pa zaradi slabih higienskih navad malčkov lahko širijo na vrstnike, so še: slinavka, gnojno vnetje očesne veznice, gnojna vnetja kože. Pojavljajo se tudi težave zaradi črevesnih parazitov (glist), garij in naglavnih uši.

PREVENTIVNI UKREPI V VRTCU

Osebje v vrtcu upošteva navodila zdravstveno higienskega režima za preprečevanje in omejitev širjenja nalezljivih bolezni. Najpomembnejše je redno in temeljito umivanje rok z milom. Za prehladom namreč najpogosteje zbolimo ravno zaradi dotikanja ust, nosu ali oči z okuženimi rokami.

Ukrepi v vrtcu so sledeči:

– dosledno izvajamo higienska načela in nadziramo umivanje rok;

– začasno prenehamo z umivanjem zob;

– igrače redno čistimo in po potrebi tudi razkužujemo;

– prostore pogosto zračimo;

– med ležalniki zagotovimo določen razmik;

– uporabljamo papirnate robčke in brisače za roke;

– uporabljamo izključno tekoče milo z dozatorjem in vodotesne podloge za previjanje otrok;

– prepovemo uporabo mehkih igrač oziroma predmetov iz blaga, ki jih ni mogoče stalno mokro čistiti;

– upoštevamo posebne ukrepe ob epidemiji;

– upoštevamo kriterije za zavrnitev otroka z bolezenskimi znaki.

V primeru večjega števila obolelih (epidemije) se po presoji organizatorja ZHR ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravi tudi dezinfekcija prostorov vrtca.

OBVEZNOSTI STARŠEV V PRIMERU BOLEZNI OTROKA

o vrtec čim prej obvestite o vrsti nalezljive bolezni, za katero je zbolel vaš otrok;

o ko vas vrtec obvesti o otrokovi bolezni, je potrebno priti otroka čim prej iskati;

o otrok sme ponovno v vrtec, ko je zdrav in vsaj 2 dni nima vročine, ko vsaj 1 dan ne bruha, ter ko vsaj 1 dan nima več driske.

Bolan otrok ne sodi v vrtec; pa ne le zaradi širitve bolezni in okužb, ampak predvsem zato, ker takrat potrebuje počitek, mir, skrbno nego in pozornost. Vsega tega v vrtcu ne more biti deležen v zadostni meri.

Začasna izključitev je torej najboljši ukrep za preprečevanje širjenja bolezni.

V kolikor se po preboleli bolezni vrne v vrtec otrok, ki mora jemati še zdravila, mu jih strokovna delavka ne sme dajati.

PREVENTIVNI UKREPI DOMA

Tudi starši lahko veliko pripomorejo, da otroci manj pogosto obolevajo, in sicer z naslednjimi ukrepi:

– otrok naj čim prej osvoji dobre higienske navade, zlasti umivanje rok in osebno higieno;

– poskrbimo za krepitev zdravja otrok z dovolj gibanja, telesnim utrjevanjem, ter sprehodi v naravi tudi v slabem vremenu;

– v prostorih, kjer so otroci, naj se ne kadi;

– otroka že zgodaj navajajmo na pravilno mešano prehrano;

– v vrtec ne vodimo otroka z znaki nalezljive bolezni ali otroka, ki je še kužen;

– pred vstopom v vrtec naj otrok opravi vsa priporočena cepljenja.

Za lajšanje težav majhnih otrok sta pogosto dovolj že tolažba in ljubezen. Če smo prepričani in verjamemo v ozdravljenje, prenašamo naš pozitivni odnos tudi na bolnega otroka.

Še noben otrok ni bil brez prehlada, kašlja, bolečine ali otroške bolezni.


Viri:

  • Rahne J. Nalezljive bolezni v vrtcih; revija Otroci (marec 2004, Ljubljana)
  • dr. Zakotnik B. revija Moj malček
  • ZZV Maribor
  • ZZV Ljubljana

Umivanje rok

Roke so naše “delovno orodje”. Redno in dosledno umivanje rok je eden ključnih dejavnikov za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni. Vedno jih umivamo s toplo vodo in milom, ter na koncu dobro osušimo.

Umivati jih je potrebno vedno:

  • po uporabi stranišča,
  • pred jedjo in po jedi,
  • po kihanju in kašljanju v dlan,
  • po brisanju nosu,
  • po stiku z živalmi, z denarjem …,
  • po prihodu v notranje prostore (iz igrišča, gozda, trgovine …).

Pasivno kajenje v vozilu škoduje vsem, še posebej otrokom

Z novim šolski letom se je pred šolami in vrtci začela akcija proti kajenju v vozilu.

Kajenje ogroža zdravje in dokazano povzroča raka in druge bolezni. Pasivno kajenje v tako majhnem prostoru, kot je vozilo, pa škoduje vsem, še posebej otrokom.

Akcijo izvaja Ministrstvo za zdravje, Slovenska policija in NIJZ.

Več vsebine na https://www.gov.si/novice/2019-09-03-pasivno-kajenje-v-vozilu-skoduje-vsem-se-posebej-otrokom/

Telesno aktivna družina

Telesna dejavnost je pomembna komponenta zdravja, ne glede na starost, spol in telesno težo posameznika, zato lahko s telesno dejavnostjo v krogu družine pridobijo vsi.
Kako lahko postanemo telesno aktivna družina, si lahko preberete na spodnji povezavi.
http://www.nijz.si/sl/kako-postati-telesno-aktivna-druzina

Prehrana otrok

Potek prehranjevanja otrok v vrtcu

Starši se ob odhodu svojega otroka v vrtec pogosto sprašujejo, kako se bo tam počutil in tudi kako se bo vključil v skupino.

Za otroka predstavlja uvajalno obdobje, kakor tudi vsak začetek šolskega leta stresno situacijo. Velik del pri navajanju na vrtec pripomore med drugim tudi način prehranjevanja in vrsta ter priprava ponujene hrane. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil otrok doma navajen morda le določene vrste hrane in v določeni obliki.

Z ozirom na dejstvo, da je ravno prehranjevanje optimalno orodje za učenje osnov zdravstveno-higienskih načel, je primerno s tem začeti že od prvega dne vključenosti v vrtec.
Tako postopek prehranjevanja v vrtcu poteka v več zaporednih fazah:

1.    PRIPRAVA PROSTORA: prezračevanje igralnice, čiščenje miz.

2.    PRIPRAVA OTROK IN STROKOVNIH DELAVK: pravilno umivanje rok otrok in vzgojiteljic ter njihovih pomočnic pred obrokom.

3.    POGRINJEK: podstavek, papirnati prtiček, jedilni pribor (prilagojen otrokovemu starostnemu obdobju), posebni pogrinjki ob praznikih ali praznovanjih.

4.    RAZDELJEVANJE HRANE: pomen stika otrok s kuharico in z organizatorko prehrane, motiviranje otrok za zdravo prehrano (vpliv odrasle osebe), možnost pitja zdravih napitkov med obroki (nesladkan čaj, limonada ali voda).

5.    POSPRAVLJANJE: odlaganje prtičkov v koš za mešane komunalne odpadke,  pospravljanje ostankov hrane v skupno posodo (učenje odnosa do hrane), pospravljanje podstavkov, krožnikov, skodelic in jedilnega pribora z mize, mokro brisanje miz, umivanje otrokovih ust ter rok otrok in strokovnih delavk.

PRAZNOVANJE OTROKOVEGA ROJSTNEGA DNE

Starši v vrtec praviloma ne smejo prinašati hrane. Razlog je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil po Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil, izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l.RS, št. 52/00). Rojstni dan otrok v vrtcu praznujemo brez posebne hrane in pijače. Ob tem uporabimo druge alternativne oblike praznovanja, ki dajejo otroku možnost, da je tisti dan res nekaj posebnega.

Dnevni razpored obrokov hrane in počitka v našem vrtcu

V centralnih in lastnih kuhinjah dnevno pripravljamo tri obroke hrane (zajtrk, dopoldanska malica in kosilo). Z naštetimi obroki organizmu zagotovimo 70 – 75 % celodnevnih potreb po energiji in hranilnih snoveh. V kolikor bi otrok ves omenjen delež hrane zaužil v dopoldanskem času (do poldneva), bi le-ta predstavljal za organizem preveliko obremenitev. Priporočena ura za kosilo je torej med 12.30 in 13.30 uro. Ker se želimo čimbolj približati otrokovim navadam in njegovemu dnevnemu bioritmu, imamo organizirano kosilo po počitku. Po glavnem obroku se zaradi polnega želodca spanje tudi odsvetuje.

Zajtrk je eden najpomembnejših obrokov dneva, saj organizmu izboljša kognitivne sposobnosti in poveča delovno storilnost. V našem vrtcu dvakrat na teden spodbujamo uživanje mlečnega zajtrka, vendar imajo otroci takrat na razpolago še drug zajtrk.

Dopoldanska malica predstavlja premostitev med dvema glavnima obrokoma. Zaradi tega je sestavljena iz živil, ki so hitreje prebavljiva. Malica je kljub temu pestra.

Kosilo je glavni obrok dneva, s katerim vnesemo v telo največ energije in hranilnih snovi. Vse jedi so pripravljene sveže, tudi sladice. Sokovi so dodani obrokom z namenom izpopolnjevanja hranilne vrednosti obroka. Nove jedi se uvajajo postopoma.

Glede na režim prehranjevanja in na čas otrokove dejavnosti so obroki hrane razporejeni tako, da se med njimi zagotovi najmanj dve uri presledka. Za uživanje zajtrka in malice namenimo najmanj 15 minut, za uživanje kosila pa najmanj 30 minut časa. Hranjenje v vrtcu poteka umirjeno, brez čakanja in posebnega pripravljanja in pri obrokih se nam ne mudi (Kurikilum za vrtce, Urad RS za šolstvo, 1999).

Prisotnost dveh strokovnih delavk v času počitka in kosila prinaša posebno prednost, saj se tako prilagodimo vsakemu posamezniku. Otroci v skupini, ki ne želijo počivati, so tako vključeni v umirjene dejavnosti v igralnici ali na prostem (npr. poslušanje pravljic, igranje družabnih iger…).

Ker imamo skoraj na vseh enotah vrtca lastne kuhinje, lahko otroci spijo nekoliko dlje, saj kljub temu dobijo topel obrok. Hrana je namreč pripravljena tik pred razdeljevanjem in se tako lahko ohranja na toplem še nekoliko časa.

Brošura ZDRAVA PREHRANA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Prednosti ekološko pridelane in predelane hrane

VEČ vitaminov in mineralov

Preliminarne raziskave kažejo na velik potencial in višjo prehransko vrednost EKO hrane. Ekološko pridelana živila vsebujejo več vitaminov in mineralov kot živila konvencionalne pridelave. Številne študije so v ekoloških živilih pokazale tudi znatno višji nivo antioksidantov* (flavonoidov, fenolov in vitamina C). EKO živila imajo nižjo vsebnost vode, še posebej zelenjava, sadje in meso.

Ekološko pridelana živila imajo visoko zdravstveno, hranilno in prehransko vrednost. Tako zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, možganske kapi in znižujejo tveganje za prirojene napake plodu.

Splošna prepoved uporabe genske tehnologije v ekološki pridelavi zmanjšuje dodatno tveganje za človeško zdravje!

MANJ škodljivih snovi

Ekološko pridelana hrana vsebuje bistveno manj neželenih snovi, kot so ostanki nitratov, pesticidov … . Poleg tega se pri ekološki predelavi ne uporablja umetnih ojačevalcev okusa, arom, barvil in stabilizatorjev, ki so nepotrebno breme za naše telo. Hrana, pridelana na intenzivni način vsebuje do 70 odstotkov več pesticidov in ima 40 odstotkov manj oksidantov kot hrana iz ekološke pridelave. Pri slednji se namreč uporabljajo postopki, ki ohranjajo prehransko vrednost živil.

Certifikat o ekološki pridelavi je tudi zagotovitev izvora pridelka širši javnosti. Je jamstvo, da je pridelek vzgojen in pridelan v slovenski zemlji ter ne vsebuje šklodljivih kemijskih dodatkov in pesticidov. V Sloveniji porabimo bistveno manj mineralnih gnojil in pesticidov kot v kmetijsko razvitejših zahodnih državah, certifikat pa nam dodatno zagotavlja, da se slovenski pridelovalci držijo strogih standardov ekološke pridelave.

BOLJŠI okus in vitalnost

Ekološka pridelava daje živilom posebno aromo in polnost okusa. Naravna hrana, ki vsebuje vse potrebne vitamine in minerale, ima boljši okus od konvencionalno pridelane. Recept za boljši okus pa je v zdravi, čisti zemlji, kvalitetnih semenih ter v organskih gnojilih. EKO živila so med drugim izjemno vitalna in se dolgo ohranijo, saj vsebujejo lastne snovi za varovanje pred vplivi iz okolja.

Zavedajmo se, da se s pridelavo živil na ekološki način ohranja narava in pristno slovensko podeželje.

EKO živila so živila najvišje prehranske in biološke vrednosti in zato zelo priporočljiva za prehrano naših otrok.

VAROVANJE ozračja

Polja ekoloških pridelovalcev vsebujejo 28 odstotkov več ogljika kot ostala. V zemlji je veliko organizmov, ki prenašajo ogljik. V primerjavi s kemično obdelano, je zemlja ekoloških pridelovalcev bolj rodovitna in kljub škodljivcem proizvede skoraj enako količino pridelka. S shranjevanjem in zadrževanjem ogljika v zemlji ekološki kmetovalci delujejo proti klimatskim spremembam.

Hrana ni za v smeti

HRANA NI ZA V SMETI

Letno v povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže okoli 60kg hrane.

Na leto to pomeni pri nas zavrženih 150 tisoč ton hrane, na svetu 1,3 milijarde ton hrane, kar bi zadostovalo za vsa lačna usta na svetu.

Košček kruha pri zajtrku, pest testenin pri kosilu, gnilo jabolko, pol jogurta, nekaj solate – pa se nabere.

 

»NAJPREJ POJEJ MENE«

»Pojej, kar si kupil« bi moralo biti prvo geslo borcev proti zavrženi hrani. Sliši se preprosto, vendar vsi vemo, kako hitro pozabimo na ostanek kosila ali na pol pojedenega lončka kisle smetane v hladilniku. Da bi se temu izognili, lahko eno poličko v hladilniku namenite hrani, ki jo je treba čim prej pojesti. Otroci lahko izdelajo majhen kartonski znak npr. »najprej pojej mene« in z njim opremite polico. Tako bodo vsi družinski člani vedeli, po katerih živilih naj sežejo najprej.«

(Gregor Cerar, Eko šola)

 

Prva trgovina na svetu z »odsluženo« hrano – »wefood«

Gre za trgovino na Danskem, katera prodaja izključno hrano, ki je pred iztekom roka po znižani ceni. Poleg teh izdelkov, prodajajo tudi izdelke z poškodovano embalažo in  z nepravilnimi oznakami na embalaži, ki jih v trgovini ni mogoče prodajati.

V trgovini poudarjajo, da niso trgovina za »revne«, temveč za vse, ki želijo zmanjšati obseg zavržene hrane.

 

Restavracija brez odpadkov – »zero waste«

V britanskem mestu Brighton je nastala restavracija Silo, ki temelji na spoštovanju okolja, načina pridelave, človeškega telesa in sestavin, ki jih vnašamo vanj.

Sami ustvarjajo svoje fermentirane pijače, sami meljejo moko, izdelujejo maslo, mandljevo mleko, kosmiče,… Restavracija ne ustvarja nobenih odpadkov, vse kar pride vanjo, pride v embalaži za večkratno uporabo. Hrana se pripravlja sproti, po potrebi zato ni veliko ostankov. Kar ostane predelajo v kompost.

 

 5 korakov za manj zavržene hrane v domačem gospodinjstvu

  1. Načrtujte obroke:

Naredite seznam jedi, ki jih boste pripravili prihodnji teden. Četudi hrano kupujete sproti, je pomembno imeti nakupovalni listek, še preden stopite v trgovino. Pri načrtovanju jedilnika naj vam pomagajo otroci.

  1. Porabite, kar je v hladilniku:

Najprej preglejte in uporabite živila, ki jih že imate v hladilniku in shrambi. Živila vključite v svoj jedilnik.

  1. Upoštevajte tedenske aktivnosti:

Jedilnik načrtujte glede na svoje tedenske aktivnosti. Če vas čaka naporen teden, razmislite, ali boste resnično lahko pripravili obrok, ki ste si ga zamislili. Za takšne dni načrtujte preproste obroke, ki se pripravijo hitro.

  1. Obrok iz ostankov obrokov:

Načrtujte dan, ko boste pri pripravi jedi uporabili ostanke obrokov. Le kakšni bodo predlogi vaših otrok?

  1. Napišite tedenski jedilnik in ga pritrdite na hladilnik

Svoj jedilnik pritrdite na hladilnik. Tu ga bodo opazili vsi družinski člani. Pomagal vam bo slediti pravi poti in preprečiti družinskim članom nakup dodatne – nepotrebne hrane.

 

Vir:

Revija Lupa, str. 7 – 13 (april 2019)

Ribe v prehrani otroka

Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da Slovenci zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje rib do dvakrat tedensko.

O jabolku

JABOLKO NA DAN – ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN

Bistvena prehrambna vrednost jabolk je v snoveh, ki so prisotne v majhnih količinah, vendar so nujno potrebne za usklajeno delovanje našega organizma. To so vitamini ter mineralne in balastne snovi, ki uravnavajo prebavne funkcije v našem organizmu, zmanjšujejo nivo holesterola, vežejo toksične snovi in jih odvajajo iz telesa. Eno samo jabolko nas oskrbi s kar 30% dnevno priporočene količine prehranske vlaknine. Blagodejni učinek na prebavo pa ima poleg vlaknin tudi velika vsebnost vode (80 %).

Sestava sladkorjev je takšna, da lahko jabolka uživajo tudi diabetiki (zaradi visoke vsebnosti fruktoze). Svež in harmonični okus ustvarjajo v jabolku organske kisline. Različni encimi pa krepijo naš imunski sistem. Tako jabolko pomaga k uravnoteženi vsakdanji prehrani.

Priporočajo ga tudi v shujševalnih dietah, saj ima nizek glikemični indeks in nas nasiti daljši čas kot druge vrste sadja. Pri tem pa je potrebno biti previden, saj zaradi visoke vsebnosti zraka v sadežu (25%) večja količina zaužitih jabolk povzroča vetrove in napenjanje.

Kot ugotavlja prehranski strokovnjak dr. W.C. Willett s Harvarda, pa je naša zgodovinska odvisnost in hkrati prilagojenost na zaščitne snovi, ki jih vsebujejo jabolka, velika prednost. Banane in pomaranče ne rastejo v našem podnebnem pasu, vsebujejo druge zaščitne snovi in predstavljajo novost za naš prebavni sistem. Jabolko je torej za naše zdravje še vedno velikega pomena.

Rezultati raziskav so potrdili pozitivne učinke uživanja jabolk na zdravje ljudi, a so hkrati poudarili, da moramo za blagodejne učinke zaužiti vsaj eno jabolko na dan. To je pomembno, ker Slovenci, glede na statistične podatke, pojemo le sadež ali dva na teden. (povzeto po Nahtigal)

Nakup in hranjenje

Pri nakupu pazimo, da izberemo sveže, značilno obarvane in zrele sadeže, čvrste na otip. Hranimo jih v hladnem in suhem prostoru, saj višje temperature pospešijo proces zorenja jabolk ter negativno vplivajo na njihovo aromo in teksturo, vlaga pa povzroči gnitje sadežev. Nezrela jabolka blede barve ali prezrela jabolka, mehka na otip ali z nagubano lupino ter močno poškodovana, gnila jabolka ne sodijo v nakupovalno košarico. Svežost sadežev je dejavnik, ki pomembno vpliva na prehransko moč jabolk.

Lupiti ali ne?

Z lupljenjem jabolk odstranimo polovico prehranske vlaknine in antioksidantov. Antioksidanti v koži so dva do šestkrat bolj učinkoviti v primerjavi z antioksidanti v mesu, seveda pa je njihova »zdravilnost« odvisna tudi od sorte jabolk.

Koža jabolka je bogata z netopno vlaknino, ki pospešuje prebavo in preprečuje zaprtje. Pektin (topna prehranska vlaknina) zmanjšuje škodljive učinke slabega (LDL) holesterola, omogoči počasno sproščanje sladkorja ter tako ohranja stabilno raven sladkorja v krvi.

Jabolka razstrupljajo organizem, jabolčni sok pa ima tudi antivirusne lastnosti. Učinkovita kombinacija antioksidantov izboljša kognitivne sposobnosti in spomin. Vse to potrjuje dejstvo, da sadež odlikuje edinstvena in neponovljiva zmes različnih sestavin, za katere je poskrbela narava.

PRIPOROČILA O UŽIVANJU JABOLKA ZA OTROKE

Za prehrano dojenčkov je najbolj primerna kuhana jabolčna kaša, saj je lahko prebavljiva.

Presno jabolko je naravna zobna krtačka, nepogrešljiva za zdrave zobe in dlesni. Grizenje in žvečenje jabolka krepi dlesni, sladkor pa povečuje izločanje sline, ki zmanjšuje vsebnost bakterij v ustih.

Kadar malčku ponudimo jabolčni sok, naj bo le-ta vedno pasteriziran. Nepasteriziran sadni sok namreč vsebuje bakterije (na primer E. coli), ki predstavljajo nevarnost za zdravje otrok. Pa tudi s količino sokov pri otrocih ni za pretiravati, saj so le-ti pogosti povzročitelji driske. Vzrok je bogata vsebnost naravnih sladkorjev (fruktoze in sorbitola).

Prednosti, ki ji s seboj nosi jabolko:

• sveže, surovo jabolko je odlično zdravilo za premagovanje zaprtja;

• kuhano ali pečeno jabolko premaga drisko;

• vsebuje bor, esencialni mineral, ki vpliva na močne kosti;

• olajša suh, trdovraten kašelj in celo ledvične kamne;

• ker vsebuje veliko kalija in nič natrija, je odlično za zdravo in močno srce, preprečuje pa tudi povišan krvni tlak.

(povzeto po Nahtigal)

Pesticidi – redni spremljevalci sadja

Prehranski strokovnjaki priporočajo redno uživanje sadja in zelenjave, ki pa vsebujeta tudi neželene pesticide, ki predstavljajo nevarnost predvsem za malčke.

Različne vrste sadja vsebujejo različne pesticide, največ ostankov le-teh pa najdemo v jagodah, češnjah, breskvah, nektarinah, jabolkih in hruškah.

Možnosti, s katerimi zmanjšamo vsebnost pesticidov v jabolkih, so: lupljenje sadežev, toplotna obdelava, nakup ekološko ali integrirano pridelanih ali vsaj domačih jabolk, ter uživanje različnih sort jabolk ter drugega sadja. Sadeže vedno temeljito operemo pod tekočo vodo, ustrezno pripravimo (olupimo, narežemo, izdolbemo peščišče) in pazimo, da malček ne pogoltne pečk, ki niso primerne za prehrano. (povzeto po Nahtigal)


Vir: 

Revija Moj malček

 

O kakiju

KAKI – ZLATO JABOLKO

Kaki je okusen in zdrav sadež, ki pa ga pri nas, kljub številnim dobrim lastnostim, še vedno premalo poznamo in cenimo.
Gojijo ga na Daljnem vzhodu že več kot tisoč let let, največja pridelovalka pa je Kitajska. Azijci jedo tako svež kot predelan kaki. V Evropi sta največji pridelovalki kakija Italija in Španija.
Pri nas ga gojijo predvsem v Brdih, na Vipavskem in v Slovenski Istri, kjer že nekaj let prirejajo kakiju v čast “Praznik kakijev”.
Slovenci uživamo kaki pretežno v sveži obliki, v zadnjih letih pa se počasi povečuje tudi ponudba posušenega kakija, kakijeve marmelade, peciva s kakijem, idr.
Odlikuje ga razmeroma enostavna pridelava, saj je dokaj odporna sadna vrsta in zato uporaba škropiv ni potrebna.

Sorte kaki
Obstaja več sort kakijev. Nekatere je treba najprej mediti, da izgubijo svojo trpkost, druge pa lahko uživamo že trde – podobno kot jabolka.
Trpek okus dajejo kakiju tanini in dokler jih je v njem veliko, ni ravno užiten. V procesu zorenja pa se trpkost zmanjša in pri nekaterih sortah tudi popolnoma izgine.
Nekatere sorte kakijev vsebujejo rjava semena mandljaste oblike, druge sorte so brez njih.

Prehranska vrednost
Kaki je izjemno bogat z vitamini in minerali. V njem je še posebej veliko vitaminov A in C ter mineralov, kot so kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo.
Kaki je bogat tudi s prehransko vlaknino, zato pomaga pri težavah z zaprtjem, ki je pogosta nadloga starostnikov in žensk.Vsebuje pa tudi razmeroma veliko sladkorja, zato sodi med energijsko bogate sadeže.
Zaradi vsega naštetega pripisujejo kakiju številne ugodne učinke na zdravje. Tako naj bi ugodno vplival na delovanje ledvic in jeter, na oči in kožo, spodbujal naj bi presnovo in celo zmanjševal koncentracijo holesterola v krvi.
Seveda pa kaki pomaga pri vzdrževanju zdravja le takrat, ko se tudi sicer prehranjujemo pestro in je sadje le majhen del našega zdravega načina življenja.

Nekaj zamisli in nasvetov

•    Kaki lahko postrežemo kot sladico. Najprej ga grobo zmešamo ali pretlačimo, po želji pa dodamo nekaj kapljic limone. Dobimo kakijev pire in postrežemo ga v manjši skledici, po želji pa dodamo še smetano ali kepico vaniljevega sladoleda. Po okusu in videzu se k tako pripravljenemu kakiji dobro poda tudi jabolčna čežana.
•    Sadež lahko tudi zamrznemo. Pred tem ga grobo zmešamo z mešalnikom ali pretlačimo, dodamo nekaj kapljic limone in z vsebino napolnimo vrečke ali plastične posode. Zamrznjen kaki je treba porabiti v šestih mesecih, torej nekje do poletja.
•    Sadež lahko tudi posušimo, pri čemer potemni. Okus posušenih kakijev pa spominja na okus dateljnov.
•    Kaki lahko hitro zmedimo v zaprtih kartonskih škatlah ali v papirnati vrečki, v katero damo nekaj jabolk ali banan.
•    Koščke kakija lahko ponudimo tudi poleg perutnine in ribe.

Svetovni dan hrane

16. oktober – SVETOVNI DAN HRANE

16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization), zato ta dan vsako leto praznujemo kot SVETOVNI DAN HRANE.

Ta dan ponuja priložnost za razmislek o stiski več milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu, na drugi strani pa o več kot milijardo prekomerno hranjenih ljudi. Med slednjimi je kar tretjina debelih, kateri imajo visok rizik srčno žilnih obolenj, diabetesa in raznih vrst rakavih obolenj.

Vsak izmed nas bi se moral zamisliti nad svojimi dejanji. Za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, bi namreč zavrženi ostanki hrane pomenili prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.

Velik problem preskrbe s hrano predstavljajo tudi naraščajoče cene prehrane, ki so med drugim posledica naravnih nesreč (suše, poplave in drugo).

V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med najpomembnejše v procesih nastajanja, napredovanja in povečanja zapletov najpogostejših nenalezljivih bolezni.

Čas, v katerem živimo, je vse manj naklonjen zdravemu načinu življenja in resnično zdravo hrano je vse težje najti.

Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen.

Vrtec in šola nosita pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, o zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja ter odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja.

Vedeti pa moramo, da se odnos do hrane in dobre prehranske navade pričnejo že v družini.

FAO_world food day

Naj bo vsako leto 16. oktober vzpodbuda za vse nas, da s hrano spoštljivo ravnamo.

Slovenski pregovor namreč pravi: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.«

Tradicionalni slovenski zajtrk

sl_zajtrk

V vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica vsako leto DAN SLOVENSKE HRANE (tretji petek v mesecu novembru) obeležimo s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Vse sestavine zajtrka (kruh, maslo, med, mleko in jabolko) nabavimo neposredno iz lokalnega okolja, po možnosti iz ekološke pridelave.

Zajtrk je prvi obrok v dnevu, ki ga pojemo po skoraj 11 urnem nočnem `postu´. Zato ne preseneča, da je najpomembnejši del dnevnega prehranjevanja po besedah strokovnjakov. Kljub temu pa še vedno okoli 30 % Evropejcev, pa tudi Slovencev, ne zajtrkuje. Številni popijejo le kavo ali čaj in tako brez prepotrebnega `goriva´ pričnejo dan.

Raziskave dokazujejo, da tisti, ki zajtrkuje, kasneje poje manj kot tisti, ki ne zajtrkuje.

Na podlagi rezultatov raziskav tisti, ki zajtrkuje nima težav previsoko telesno težo; je tudi bolj produktiven, se lažje uči in nauči, ima boljši spomin ter je bolj kreativen.

Energijska podlaga za uspešen začetek dneva

Zajtrk je torej eden od treh glavnih obrokov dneva. Požene na delo ves naš prebavni sistem, našemu telesu pa vnese energijo in hranila za nekaj ur.

Glavna sestavina zajtrka naj bi bili kompleksni ogljikovi hidrati, k temu pa dodana beljakovinska živila in malo maščob. Predlagana je večja vsebnost vlaknin (polnovredni izdelki) in čim manj enostavnih sladkorjev (namizni sladkor, glukoza, fruktoza, dekstroza).

Energijsko zajtrk prispeva približno 25 % dnevne energije.

Kakovosten zajtrk je kombinacija mleka ali mlečnih izdelkov (kot vir beljakovin ter kalcija), polnozrnate žitarice, kruh, kaše in kosmiči (kot vir kompleksnih ogljikovih hidratov ter vlaknin). Priporoča se tudi dodatek sadja – svežega ali suhega (kot vir prehrambnih vlaknin, vitaminov in mineralov in sladkorja). Včasih si lahko privoščimo tudi jajca, zelenjavo in meso.

Živila, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin, dajejo dolgotrajen občutek sitosti. Po uživanju takih živil tudi ne čutimo `utrujenosti´, saj se raven glukoze (krvnega sladkorja) v krvi povečuje počasi. Poleg tega prehranske vlaknine zmanjšujejo energijsko gostoto hrane, saj nimajo izkoristljive energijske vrednosti.

Zajtrk pojejmo, prežvečimo, da spodbudimo prebavne sokove za zdrav in prijeten in ustvarjalen dan!

 

Jedilniki

Načrtovanje jedilnikov za predšolske otroke

Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje in počutje posameznika, kar se še posebej odraža pri otroku.

V Vrtcu “Otona Župančiča” Slovenska Bistrica prehrani otrok namenjamo veliko pozornosti, saj le-ta predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za nemoten razvoj otroka in za varovanje zdravja. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v zagotovitev zdrave prehrane, ki mora biti obenem uravnotežena, varovalna, pestra in varna.

Z vzgojnega vidika otroke navajamo na priporočeno prehrano in primerno kulturo prehranjevanja. Prednost dajemo polnovredni in lokalno pridelani hrani, ki je boljšega okusa in hranilno bogatejša. Nenazadnje v otroštvu pridobljene zdrave prehranjevalne navade in ustrezen psihofizičen razvoj, vplivata na izbiro živil in na način prehranjevanja ter posledično na zdravje v odrasli dobi.

Zaposleni v vrtcu se zavedamo, da pravilno prehranjevanje, dovolj gibanja in počitka tvorijo celoto, ki skrbi za dobro počutje človeka in je neizbežna osnova, na kateri lahko uresničujemo tudi najvišje postavljene cilje.

Zraven omenjenega je velikega pomena tudi zadosten vnos vode v naš organizem. Za potešitev žeje imajo otroci skozi ves dan na voljo dovolj nesladkanih napitkov. Ponudimo jim neoporečno vodo iz pipe, limonado ali nesladkan čaj.

Pri načrtovanju prehrane za otroke nikoli ne pozabimo, da so njihove prehranske potrebe drugačne kot pri odraslih. Dosledno upoštevamo veljavne fiziološke standarde in normative za prehrano predšolskih otrok, kot tudi strokovne smernice Ministrstva za zdravje RS (Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, MZ, 2005; Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, MZ, 2008; Smernice za prehranjevanje v vzgojno – izobraževalnih ustanovah, MZ, 2010).

Skrbimo, da je prehrana čim bolj raznolika in skladna s »prehransko piramido«.

Komisija za prehrano mesečno pripravlja pestre jedilnike za dve starostni skupini otrok. Jedilniki so vedno sezonsko obarvani, ter med drugim sestavljeni z namenom spodbujanja večjega zanimanja za hrano (različne oblike in barve živil v posameznem obroku).

Otrokom prvega starostnega obdobja prilagodimo hrano tako po okusu, kot tudi po konsistenci. Predvsem je pomembno, da so za otroke do dopolnjenih dveh let živila ustrezno narezana ali sesekljana (še posebej oreški in suho sadje), sveže sadje pa ponudimo v obliki sadnih kašic. Otrokom ne ponujamo gob, pijač z dodanim sladkorjem, trdih margarin, surovih jajc, jedi z jušnimi koncentrati ter zelo mastnih in zelo slanih živil.

Pri pripravi hrane in pijač uporabljamo pretežno sveža živila, ki ne vsebujejo zdravju škodljivih prehranskih dodatkov oz. aditivov (antioksidanti, barvila, emulgatorji, ojačevalci okusa, konzevansi, sladila …) ter umetnih arom!

Zaradi uporabe naravnih blagih začimb, ter majhnih količin soli in sladkorja je hrana nežnega okusa. Obroki hrane so vedno pripravljeni sveži. V določenem deležu uporabljamo polnovredna in nerafinirana živila, kot tudi živila z manj dodane soli. V jedilnike vključujemo tako živila iz integrirane in ekološke pridelave. Ker se zavedamo pomena in kvalitete hrane, pridelane v lokalnem okolju (kratke transportne poti, zagotavljanje dobre varnosti hrane, prijaznejše kmetovanje…), takšna živila otrokom v vrtcu pogosto ponujamo.

OZNAKE NA JEDILNIKU

V jedeh, ki so na jedilniku označene s krepkimi črkami, so uporabljena ekološka živila. Označevanje le-teh na jedilniku je v skladu s pogoji označevanja ekoloških živil Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prilagojene jedi za otroke stare 1 – 2 let so napisane v posebnem temno obarvanem predelu za vsak dan sproti.

Jedilnik je objavljen vsak mesec na oglasnih deskah za starše ter na spletni strani vrtca – glej spodaj!.

Priprava dietne hrane

POSEBNE PREHRANSKE ZAHTEVE OTROK

Za otroke, ki potrebujejo medicinsko predpisano dieto, na vseh enotah vrtca pripravljamo posebno prilagojeno hrano.

Dietne obroke pripravljamo na osnovi Priporočil za medicinsko predpisane diete, ki so izšla avgusta 2018 s strani Ministrstva za zdravje. Z njimi so seznanjeni vsi zdravstveni zavodi v Sloveniji. V omenjenih priporočilih je navedeno, kdo predpiše indicirano dieto, za koliko časa se izdaja potrdilo in potrebne informacije v zvezi z navodili staršem ob uvedbi diete.

Pogoj za uvedbo dietne hrane za otroka, ter za vsako spremembo ali ukinitev diete je predloženo potrdilo – OBRAZEC, izdan s strani otrokovega zdravnika:   Obrazec_dieta

Veljavnost potrdila označi pediater na obrazcu. V primeru trenutno veljavnih potrdil staršem ni potrebno dodatno dostavljati novih potrdil na priporočenih obrazcih, če le-ta niso stara več kot leto dni. Izjema so potrdila za trajna zdravstvena stanja (npr. celiakija).

Starši oz. skrbniki se morajo pred uvedbo diete za otroka dodatno POGOVORITI Z ORGANIZATORKO PREHRANE v vrtcu (po telefonu, e pošti ali osebno).

Vrtec brez predloženega potrdila o medicinsko indicirani dieti NE ZAGOTAVLJA posebne prilagojene prehrane.

Seznam medicinsko indiciranih diet:

  1. Alergijska dieta brez kravjega mleka
  2. Alergijska dieta brez jajc
  3. Alergijska dieta brez pšenice
  4. Alergijska dieta brez arašidov
  5. Alergijska dieta brez drevesnih oreščkov
  6. Brezglutenska dieta
  7. Dieta pri laktozni intoleranci
  8. Dieta pri fruktozni intoleranci
  9. Sladkorna dieta-štetje OH
  10. Dieta pri motnjah presnove
  11. Dieta pri drugih kroničnih boleznih
  12. Individualna alergijska dieta

 

JEDILNIKI ZA OTROKE Z DIETAMI

  1. Jedilniki za otroke s prilagojeno prehrano se vsakodnevno pripravijo glede na vrsto diete.
  2. Prehranska obravnava otrok je individualna.
  3. Upoštevajo se prepovedana živila iz seznama na potrdilu ter njihovi nadomestki.
  4. Pomembno je, da se otrok počuti čim manj drugačnega od sovrstnikov in/ali prikrajšanega za določene jedi.

Običajni in dietni obroki se razlikujejo le v tem, da za slednje strogo izločamo prepovedana živila, ki so predpisana z dieto in jih nadomeščamo s priporočenimi živili.

VRSTA DIETNE PREHRANE OZ. TEŽAVE PREPOVEDANA ŽIVILA NADOMESTKI
Alergija na mleko
  • mleko
  • mlečni izdelki
  • rižev, ovsen ali sojin napitek;
  • rižev, ovsen ali sojin desert (jogurt, puding…);
  • različni domači namazi brez vsebnosti mlečnih izdelkov;
  • rastlinska margarina, kokosovo olje;
  • zelenjavna pašteta;
  • kruh, pekovsko pecivo ter sladko pecivo in sladice brez dodatka mlečnih beljakovin;
  • mesni izdelki brez dodatka mlečnih beljakovin
Alergija na jajca
  •  jajca
  • izdelki, ki vsebujejo jajca, jajca v prahu ali jajčni lecitin (E322)
  • testenine in jušne zakuhe brez jajc;
  • piškoti, pecivo in ostale sladice brez jajc (dodan jajčni nadomestek);
  • kruh in pekovsko pecivo brez jajčnega lecitina;
  • margarina in mesni izdelki brez jajčnega lecitina
Alergija na sojo
  • soja
  • izdelki, ki vsebujejo sojo (čokolada, salame…)
  • živila brez soje in brez sojinega lecitina
Alergija na pšenico
  • pšenica
  •  izdelki iz pšenice (pšenična moka, zdrob…)
  • sušeno in zamrznjeno sadje ter zelenjava, potreseno s pšenično moko
  • koruzna, riževa ali brezglutenska moka;
  • koruzne in riževe testenine;
  • koruzni in pirin zdrob;
  • ovseni kosmiči;
  • kruh in pekovski izdelki brez glutena ter njegovih sledi;
  • krušne drobtine brez glutena ter njegovih sledi
Alergija na drevesne oreške in arašide
  • drevesni oreški (orehi, lešniki, mandlji, indijski oreški, pistacije, pinjole…)
  • arašidi
  • izdelki, ki vsebujejo arašide in druge oreške (čokolada…)
  • izdelki brez oreškov in arašidov ter njihovih sledi (piškoti, namazi, žitni kosmiči, pecivo, čokolada…);
  • 100 % sončnično ali 100% repično olje;
  • mesni izdelki brez dodatka rastlinskih proteinov;
  • doma pečeno sladko in slano pecivo
Alergija na ostala živila
  • živila in izdelki, ki vsebujejo živilo, na katero je dokazana alergija
  • izdelki, ki ne vsebujejo alergenih snovi
Laktozna intoleranca
  • mleko
  • nefermentirani mlečni izdelki
  • fermentirani mlečni izdelki v večjih količinah
  • mlečni izdelki brez laktoze (mleko, sir in jogurt);
  • rižev, ovsen ali sojin napitek;
  • v majhnih količinah lahko fermentirani mlečni izdelki (jogurt, kefir, skuta in sir);
  • kruh in pekovsko pecivo brez mleka v prahu ali drugih mlečnih izdelkov;
  • različni domači namazi brez vsebnosti mlečnih izdelkov;
  • rastlinska margarina, kokosovo olje;
  • zelenjavna pašteta;
  • rastlinska smetana brez dodatka mleka
  • mesni izdelki brez dodatka mlečnih beljakovin
Celiakija

prečrtan žitni klas

  • živila, ki vsebujejo gluten ter izdelki iz njih
  • žitna kava
  • sušeno in zamrznjeno sadje ter zelenjava, potreseno s pšenično ali ovseno moko
IZDELKI S PREČRTANIM ŽITNIM KLASOM:

  • moka brez glutena ter njegovih sledi;
  • čista koruzna in riževa moka;
  • koruzne testenine in test. brez glutena ter njegovih sledi;
  • kruh in pekovski izdelki brez glutena ter njegovih sledi ;
  • krušne drobtine brez glutena ter njegovih sledi;
  • ajda in izdelki iz nje;
  • koruzni in proseni zdrob;
  • kosmiči brez glutena ter njegovih sledi ;
  • rižev puding
Fenilketonurija
  • živila z visoko vsebnostjo beljakovin
  • živila z vsebnostjo fenilalanina
  • sadje in zelenjava neomejeno;
  • nizko beljakovinski izdelki (PKU);
  • živila z nižjo vsebnostjo beljakovin se TEHTAJO

 

PRIPOROČILA ZA STARŠE OTROK Z DIETNO PREHRANO

  1. Pred uvedbo diete za vašega otroka v vrtcu obvezno komunicirajte z organizatorko prehrane.
  2. Sprotno obveščajte vzgojiteljico vašega otroka in organizatorko prehrane o spremembah v zvezi z dieto vašega otroka.
  3. Pred iztekom trenutno veljavnega potrdila prinesite v vrtec novo zdravniško potrdilo.
  4. Odsotnost otroka v vrtcu redno in dosledno javljate v vrtec do 8. ure zjutraj na dan odsotnosti.

Alergeni v živilih

Katalog alergenov se nahaja na oglasni deski za starše – zraven jedilnika.

Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica
Vrtec Slovenska Bistrica
,
Zidanškova 1 A
, 2310 Slovenska Bistrica
02 / 80 51 420
,   02 / 80 51 430 (faks)

Pišite nam

Imate vprašanje, predlog ali potrebujete nasvet? Kontaktirajte nas in z veseljem vam bomo pomagali.