• vročina, nenavadna utrujenost, razdražljivost, neprestani jok;
• gnojni izcedek iz nosu (s kihanjem in kašljanjem);
• gnojno vnetje oči ali kože;
• izpuščaj (z ali brez vročine);
• driska (več kot 2 x dnevno);
• bruhanje (več kot 2 x v zadnjih 24 urah);
• uši, garje ali gliste;
• razjede v ustih s slinjenjem;
• težko dihanje;
• boleče grlo in otečene bezgavke;
• kašelj v napadih z zariplostjo.

Predšolsko obdobje je pri otroku najbolj občutljivo in za okužbe sprejemljivo obdobje.

Otrokovo odpornost v vrtcu posredno krepimo z veliko gibanja  in aktivnostmi, po možnosti na svežem zraku (na igrišču ter v okolici vrtca) ob različnih vremenskih pogojih. Nalezljive bolezni se preprečujejo z rednim prezračevanjem prostorov in poostrenimi higienskimi ukrepi. Pri tem ne gre zanemariti pomena ustrezne prehrane ter zadostnega počitka.

Vzrok za hiter prenos okužb v vrtcu pa ni le v slabše razvitem imunskem sistemu otrok, temveč tudi v njihovem tesnem medsebojnem stiku.
Na področju preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni v vrtcu delujemo na principu preventive. Ob tem upoštevamo osnovna zdravstvena priporočila in higienske ukrepe, s čimer se krepi naravna odpornost otrok.
Bistveni ukrep ob izbruhu nalezljive bolezni pri otroku je sodelovanje s starši. Pomembno je, da starši v primeru pojava bolezni ali pri specifičnih zdravstvenih posebnostih (npr. ušivost) otroka pravočasno izključijo iz oddelka oz. ga ponovno vključijo šele po popolnoma preboleli nalezljivi bolezni.
Strokovni delavci vrtca morajo biti seznanjeni tudi z morebitnimi drugimi zdravstvenimi posebnostmi otroka.
V primeru slabega zdravstvenega stanja otroka ali drugih bolezenskih znakov pokličemo starše, da čim prej prevzamejo otroka v domačo oskrbo. Ob prebolevanju bolezni potrebuje otrok počitek doma. S tem mu omogočimo hitrejše in boljše zdravljenje.

Telesna dejavnost je pomembna komponenta zdravja, ne glede na starost, spol in telesno težo posameznika, zato lahko s telesno dejavnostjo v krogu družine pridobijo vsi.
Kako lahko postanemo telesno aktivna družina, si lahko preberete na spodnji povezavi.
http://www.nijz.si/sl/kako-postati-telesno-aktivna-druzina

Roke so naše “delovno orodje”. Redno in dosledno umivanje rok je eden ključnih dejavnikov za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni. Vedno jih umivamo s toplo vodo in milom, ter na koncu dobro osušimo.

Umivati jih je potrebno vedno:

• po uporabi stranišča,
• pred jedjo in po jedi,
• po kihanju in kašljanju v dlan,
• po brisanju nosu,
• po stiku z živalmi, z denarjem …,
• po prihodu v notranje prostore (iz igrišča, gozda, trgovine …).

• Postopek pravilnega umivanja rok  (Word · 226 KB)

NALEZLJIVE BOLEZNI

V mesecu septembru se otroci vrnejo v svoje skupine v vrtec, mnogi med njimi pa prestopijo vrata vrtca prvič.

Večina staršev se zaveda, kako pomembna je vključitev otroka v skupino sovrstnikov za njegov socialni razvoj. Kljub temu se pa nekateri bojijo, da bo njihov otrok v vrtcu pogosteje bolan. Statistika je pokazala, da otroci stari manj kot 5 let zbolijo v kolektivnem varstvu 12 x v enem letu, 9 x če je brat ali sestra v kolektivnem varstvu, 6–8 x pa če je varstvo individualno. Obolevanja v vrtcu se zaradi značilnosti malčkov v celoti ne moremo izogniti.

VZROKI ZA OBOLEVANJA

• Večja izpostavljenost različnim mikrobom

Večje število otrok v skupinah omogoča mešanje različnih mikrobov. Malčki so v tesnem stiku med sabo in tusi z odraslimi osebami.  Svet okoli sebe spoznavajo s prijemanjem z rokami in okušanjem z usti. Tako mikrobi vstopajo v organizem, kakor tudi v njegovo okolico neposredno ali preko predmetov. Poleg tega pa na začetku še malčki nimajo osvojenih osnovnih higienskih navad (pravilno ne umivajo rok, nezaščiteno kašljajo in kihajo, slinijo roke in igrače).

• Neodpornost    

Otrok, ki še ni bil v stiku z različnimi mikrobi, še ni izoblikoval odpornosti proti njim. Le-ta se izoblikuje šele ob prvem stiku s specifičnimi mikrobi.

• Nezrelost imunskega sistema

Čim mlajši je otrok, bolj šibka in počasna je obramba pred mikrobi. Seveda pa višja starost ob vključevanju otroka v vrtec ne vpliva na druge vzroke za pogostejše obolevanje.

• Psihični vzroki

Za mnoge otroke pomeni vstop v vrtec stres (t.i. »adaptacijski sindrom«). Le-ta zmanjša imunsko odpornost in poveča verjetnost okužbe.

Vse zgoraj naštete vzroke je težko dokazati, vendar vzgojitelji in zdravniki opažajo, da otrok, ki se slabo počuti v okolju in je nesrečen, zboli hitreje in pogosteje.

NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA OTROK V VRTCU

Predšolski otroci najpogosteje prebolevajo virusne okužbe dihal, ki jih povzroča približno dvesto različnih virusov. Zaradi tega je nemogoče, da bi zgradili obrambo proti vsem. Posledično se kot zaplet ob prebolevanju vnetja zgornjih dihal pojavljajo tudi vnetja ušes.

Črevesne virusne okužbe se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje (rotavirusna driska). Vzrok je v načinu širjenja, t. j. preko predmetov (igrače, kljuke …), otrokovih rok in rok negovalnega osebja ter po zraku.

Od otroških izpuščajnih bolezni se v vrtcu najpogosteje pojavljajo norice, redki primeri škrlatinke in peta otroška bolezen. Vse ostale otroške bolezni so zaradi dobre precepljenosti naših otrok postale prava redkost.

Bolezni, ki sicer niso pogoste, se pa zaradi slabih higienskih navad malčkov lahko širijo na vrstnike, so še: slinavka, gnojno vnetje očesne veznice, gnojna vnetja kože. Pojavljajo se tudi težave zaradi črevesnih parazitov (glist), garij in naglavnih uši.

PREVENTIVNI UKREPI V VRTCU

Osebje v vrtcu upošteva navodila zdravstveno higienskega režima za preprečevanje in omejitev širjenja nalezljivih bolezni. Najpomembnejše je redno in temeljito umivanje rok z milom. Za prehladom namreč najpogosteje zbolimo ravno zaradi dotikanja ust, nosu ali oči z okuženimi rokami.

Ukrepi v vrtcu so sledeči:

– dosledno izvajamo higienska načela in nadziramo umivanje rok;

– začasno prenehamo z umivanjem zob;

– igrače redno čistimo in po potrebi tudi razkužujemo;

– prostore pogosto zračimo;

– med ležalniki zagotovimo določen razmik;

– uporabljamo papirnate robčke in brisače za roke;

– uporabljamo izključno tekoče milo z dozatorjem in vodotesne podloge za previjanje otrok;

– prepovemo uporabo mehkih igrač oziroma predmetov iz blaga, ki jih ni mogoče stalno mokro čistiti;

– upoštevamo posebne ukrepe ob epidemiji;

– upoštevamo kriterije za zavrnitev otroka z bolezenskimi znaki.

V primeru večjega števila obolelih (epidemije) se po presoji organizatorja ZHR ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravi tudi dezinfekcija prostorov vrtca.

OBVEZNOSTI STARŠEV V PRIMERU BOLEZNI OTROKA

o vrtec čim prej obvestite o vrsti nalezljive bolezni, za katero je zbolel vaš otrok;

o ko vas vrtec obvesti o otrokovi bolezni, je potrebno priti otroka čim prej iskati;

o otrok sme ponovno v vrtec, ko je zdrav in vsaj 2 dni nima vročine, ko vsaj 1 dan ne bruha, ter ko vsaj 1 dan nima več driske.

Bolan otrok ne sodi v vrtec; pa ne le zaradi širitve bolezni in okužb, ampak predvsem zato, ker takrat potrebuje počitek, mir, skrbno nego in pozornost. Vsega tega v vrtcu ne more biti deležen v zadostni meri.

Začasna izključitev je torej najboljši ukrep za preprečevanje širjenja bolezni.

V kolikor se po preboleli bolezni vrne v vrtec otrok, ki mora jemati še zdravila, mu jih strokovna delavka ne sme dajati.

PREVENTIVNI UKREPI DOMA

Tudi starši lahko veliko pripomorejo, da otroci manj pogosto obolevajo, in sicer z naslednjimi ukrepi:

– otrok naj čim prej osvoji dobre higienske navade, zlasti umivanje rok in osebno higieno;

– poskrbimo za krepitev zdravja otrok z dovolj gibanja, telesnim utrjevanjem, ter sprehodi v naravi tudi v slabem vremenu;

– v prostorih, kjer so otroci, naj se ne kadi;

– otroka že zgodaj navajajmo na pravilno mešano prehrano;

– v vrtec ne vodimo otroka z znaki nalezljive bolezni ali otroka, ki je še kužen;

– pred vstopom v vrtec naj otrok opravi vsa priporočena cepljenja.

Za lajšanje težav majhnih otrok sta pogosto dovolj že tolažba in ljubezen. Če smo prepričani in verjamemo v ozdravljenje, prenašamo naš pozitivni odnos tudi na bolnega otroka.

Še noben otrok ni bil brez prehlada, kašlja, bolečine ali otroške bolezni.

Viri:

• Rahne J. Nalezljive bolezni v vrtcih; revija Otroci (marec 2004, Ljubljana)
• dr. Zakotnik B. revija Moj malček
• ZZV Maribor
• ZZV Ljubljana

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so prejeli obvestilo o pojavu ošpic pri otroku, ki se je pred prazniki vrnil s potovanja iz Srbije.
Ošpice so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic, za katero pa lahko zbolijo tudi odrasle osebe. Ob sumu na ošpice najprej po telefonu obvestimo svojega zdravnika.
Več o ošpicah in zaščiti pred boleznijo si lahko preberete na naslednji povezavi:
http://www.nijz.si/sl/ob-sumu-na-ospice-najprej-prek-telefona-obvestimo-svojega-zdravnika.

ZAJEDAVCI

Okužbe otrok z najrazličnejšimi zajedavci so dandanes še vedno pogoste, čeprav živimo v razvitem svetu, ki stremi k doseganju čim višjega higienskega standarda.
Poznamo dve vrsti zajedavcev – zunanji in notranji. Zunanji živijo na površini telesa, torej v koži ali na njej. Običajno se prenašajo s tesnim telesnim stikom ter preko oblačil; mednje sodijo naglavne uši in pršice, ki povzročajo garje.

PROBLEM UŠIVOSTI

Ušivost je kožna nalezljiva bolezen, razširjena po vsem svetu. Izbruhi se najpogosteje pojavljajo v otroških predšolskih in šolskih oddelkih ter zavodih. Rezervoar je človek. Povzročajo mnoge neprijetnosti, predvsem srbenje lasišča, kot posledice praskanja pa opraskanine lasišča, kraste ter naknadne gnojne okužbe. Glavna pot prenosa je direktni stik z osebo, ki že ima uši, menjanje in nošenje delov oblačil (kape, šali) ter lasnih pripomočkov (glavnik, sponka, gumica za lase,…). Uši se lahko prenašajo tudi preko posteljnine ali skupnih oblačil, pa tudi s kopanjem na bazenu.

Razvojni ciklus uši ima tri oblike: jajčece (gnido), nimfo in odraslo uš. Za vzdrževanje razvojnega ciklusa uši je potrebna temperatura 32 ºC. Ciklus traja v povprečju 18 dni, odrasle uši pa živijo okoli mesec dni. Odrasle uši preživijo lahko brez hrane približno sedem do deset dni.

Odrasle uši se naselijo v lasišču, kjer izležejo jajčeca (gnide), ki se trdno prilepijo na lasni koren. Iz jajčec se nato po 7 dneh izležejo uši, ki se prehranjujejo tako, da sesajo kri. Ob tem človeka lasišče močno srbi, še posebej, ko ima toplo glavo (npr. po telesni aktivnosti). Uši uničimo s posebnim šamponom, ki ga kupimo v lekarni. Po pranju las je potrebno le-te prečesati z gostim glavnikom, da odstranimo tudi odmrla jajčeca – GNIDE. Mehansko jih lahko odstanimo tudi z nohti.

UKREPI ZA OBVADOVANJE UŠIVOSTI
1.    dobro osvetlite lasišče in preglejte ali so na njem uši in/ali gnide;
2.    če tega ni, redno spremljajte stanje lasišča;
3.    če ima vaš otrok uši in/ali gnide, uporabite sredstvo za uničevanje uši, gnide pa odstranite mehansko (z nohtom, česanje s posebnim glavnikom, striženje las);
4.    očistite predmete, s katerimi je bil otrok v stiku (glavnike, oblačila, posteljnino, avtomobilske sedeže, igrače iz blaga …);
5.    redno pregledujte lasišče tudi po razuševanju;
6.    otrok naj ne posoja kap, šalov, glavnikov, sponk za lase …;
7.    v bazenu naj otrok obvezno uporablja plavalno kapo;
8.    če se uši pojavijo v vrtčevskem kolektivu, o tem obvestimo starše;
9.    ob pojavu ušivosti pri osebi, se morajo pregledati za ušivost tudi družinski člani;
10.   prostore pogosto sesamo, pri čemer ne pozabimo na oblazinjeno pohištvo, preproge, odeje, mehke plišaste igrače in tudi avtomobilske sedeže, kamor smo lahko zanesli odrasle uši.

Ključno vlogo pri odpravljanju ušivosti imajo starši, saj te vloge ne more nadomestiti ne vrtec, ne zdravstvena služba, sta jim pa lahko v pomoč.
POZOR!!! Noben preparat ni 100% zanesljiv, zato je pogosto potrebno postopek razuševanja po 7 do 10 dneh ponoviti.
Otroka, ki ima na lasišču žive gnide ali uši, vzgojiteljica ne sme sprejeti v vrtec. Starš mora ob pojavu uši skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih ukrepati in obvestiti vrtec.
OTROK SE LAHKO VRNE V VRTEC PO PRVEM PRANJU LAS IN ROČNEM ODSTRANJEVANJU GNID. Gnid s preparatom proti ušem namreč ne uničimo!
Več na povezavi: http://www.nijz.si/sl/usi-naglavne-usi

Viri:

–  Inštiut za varovanje zdravja RS

–  Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana

– http://parasidose.si/

VRSTE OZ. POVZROČITELJI OBOLENJ

1. Trebušna gripa – rotavirus

Glavni simptom rotavirusne okužbe je driska, ki je zelo kužna. Virus napade črevesne celice in povzroči njihovo odmiranje. Zato se v blatu včasih opazi sledove krvi. Predvsem moramo biti pozorni, kadar drisko spremlja tudi bruhanje, saj lahko bolan otrok dehidrira. Zato je nujno nadomeščanje izgube tekočin in elektrolitov, npr. s pitjem glukozno-mineralne raztopine (navadna voda ne zadošča). Bolezenski znaki so poleg naštetega tudi krči v trebuhu, ter zvišana telesna temperatura.

Obolenje traja običajno 5 do 7 dni, nato se začne črevesna sluznica obnavljati. Ker je v tem času delovanje črevesja moteno, lahko otroci slabše pridobivajo težo.
Rotavirusna driska se za razliko od bakterijskih črevesnih okužb širi pretežno z neposrednim stikom preko okuženih rok in predmetov. Posebno hitro se razširi v skupinah otrok (vrtec, šola, bolnišnica). Pogosto zbolijo tudi novorojenčki, dojenčki in majhni otroci v starosti 6 do 24 mesecev.

2. Adenovirus

Potek adenovirusne okužbe je podoben kot pri rotavirusni, le da je lažja in daljša, saj lahko traja 5 do 12 dni. Inkubacijska doba je daljša, kot pri rotavirusu. Včasih se lahko pojavijo dodatno tudi znaki prehlada.

3. Kalici virus

Virus je razširjen po vsem svetu, največ obolenj je pri otrocih. Značilni so zlasti izbruhi v kolektivih (vrtci, domovi za upokojence).
Okužimo se lahko že z zelo majhno količino in se hitro prenese iz osebe na osebo, čeprav se lahko širi tudi preko hrane in vode. Najpogosteje se virusi izločajo z blatom okuženih oseb in se prenašajo preko ne dovolj umitih rok. Ob bruhanju prav tako lahko pride do masovnega izločanja virusov v zrak in do hitrega širjenja zaradi vdihovanja virusnih delcev.
Po okužbi se pojavijo nekajdnevne prebavne težave z bruhanjem, drisko, bolečinami v trebuhu, lahko je povišana telesna temperatura. Zdravljenje običajno ni potrebno.

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja okužbe v skupini je dobro in temeljito umivanje rok. Pomembna je higiena in čiščenje toaletnih prostorov ter čiščenje oziroma razkuževanje površin, ki se jih dotikajo ljudje (kljuke, vodovodne pipe, telefonske slušalke).

4. Norwalk virus

Virus Norwalk povzroča epidemije drisk po vsem svetu. Obolevajo osebe vseh starosti. Bolezen je zelo kužna. Prenaša se fekalno-oralno, bolniki so kužni še dva dni po prenehanju driske. Možen je tudi aerogeni prenos ob bruhanju.

5. Astrovirus

Astrovirusne driske se pojavljajo predvsem pri otrocih do 7. leta starosti, lahko pa zbolijo tudi odrasli. Največ obolenj je v hladnejših mesecih leta. Okužba se prenaša preko blata s slabo umitimi rokami.

Skupne značilnosti virusnih drisk:
• kratka inkubacijska doba;
• driska, bruhanje, trebušni krči;
• povišana telesna temperatura;
• fekalno-oralni in aerogeni prenos;
• kratko trajanje;
• izločanje virusov že pred akutno fazo bolezni in v povprečju 2-3 dni po ozdravitvi.

NARAVNO ZDRAVLJENJE DRISK

Znanstveniki so ugotovili, da sestava črevesnih bakterij vpliva na človekovo dovzetnost za različne črevesne okužbe. Številne vrste črevesnih bakterij so namreč koristne za zdravje, saj škodljivim mikroorganizmom preprečujejo pritrditev na črevesno sluznico, zavirajo njihovo rast in razmnoževanje ali jih celo pobijajo. Zaradi tega se je v zadnjem desetletju zelo trazširila uporaba probiotikov, predvsem iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium. Raziskave so pokazale, da vnašanje probiotikov (v obliki jogurta, kapsul …) olajša in skrajša potek driske. Prav tako lahko jemanje probiotikov zmanjša verjetnost pojava driske pri zdravih ljudeh, ki so v stiku z bolnikom.

Ukrepi v vrtcu ob pojavu črevesnih nalezljivih bolezni:
• poostren higienski režim;
• če je potrebno, obveščanje pristojne epidemiološke službe (NLZOH);
• spremljanje zdravstvenega stanja otrok in zaposlenih, da se odkrijejo morebitni novi primeri obolenja;
• pravilno ravnanje s perilom;
• temeljito čiščenje in dezinfekcija kuhinjskega bloka;
• temeljito čiščenje in dezinfekcija sanitarij in igralnice;
• bakteriološki pregled blata otrok in zaposlenih.
Otrok, ki ima drisko in bruha mora ostati doma in naj ne hodi v vrtec. Ponovno se lahko vključi v kolektiv, ko je od zadnjega bruhanja ali odvajanja tekočega blata minilo vsaj 24 ur.

Viri: 
• Skaza A. Epidemiološko spremljanje črevesnih nalezljivih bolezni. Zbornik predavanj Zagotavljanje zdrave hrane v vrtcih Zreče (2005, ZZV Celje)
• Orel R. Probiotiki – koristne bakterije. Priloga Pomladne barve (marec 2005, Ljubljana)

S pomladjo je povečana nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi:
http://www.nijz.si/sl/pravocasno-se-zascitimo-pred-klopi-saj-lahko-prenasajo-bolezni-2

NEVARNOST V NARAVI

Bivanje v naravi ali na domačem vrtu lahko pomeni tudi srečanje z nadležnimi žuželkami. Še posebej, ko nastopijo topli meseci, saj so takrat klopi, komarji, ose in čebele najbolj aktivni in človeku nevarni.

Pri piku komarji, ose, čebele, sršeni in čmrlji v kožo izločajo posebne snovi, ki povzročajo močno srbenje, otekline, rdečico, včasih tudi alergijo. Otroška koža je bolj občutljiva in nežna, zato je njena reakcija na pik še toliko močnejša. Čebela pri piku pogosto pusti v koži tudi svoje želo. Tega je treba takoj in previdno odstraniti s pinceto ali nohti. V primeru koprivnice, oteženega dihanja ali srbenja po vsem telesu otroka takoj odpeljemo k zdravniku, da mu predpiše ustrezna zdravila. Pri pikih čebele, ose ali sršena v usta ali vrat takoj pokličemo urgentnega zdravnika ali otroka nemudoma odpeljemo k njemu! Obstaja namreč velika nevarnost zadušitve!

Klopi in komarji prenašajo bolezni, kot so malarija, klopni meningitis in lymska borelioza.

Pri naših zemljepisnih in podnebnih razmerah so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Aktivnost klopa je odvisna od temperature zraka (pod 5 °C mirujejo). Ko klop najde primerno žrtev, se nanjo prisesa. Pri človeku išče nežnejše predele kože (zadnja stran kolenskega sklepa, pod pazduho, v dimljah).
Klopovega ugriza največkrat sploh ne zaznamo, lahko pa zmanjšamo tveganje za to. Pomembno je, da se primerno oblečemo in obujemo (svetla oblačila, nogavice, visoki čevlji …), ter da pred odhodom v naravo na odkrite predele kože nanesemo učinkovito sredstvo proti klopom in komarjem (repelent). Pri nakupu repelenta moramo biti previdni, saj nekateri niso primerni za otroke. Najboljša so naravna sredstva. Izogibati se moramo listnatega gozda in grmičevja. Klopi se najraje zadržujejo v travi, grmovju in podrasti vlažnih gozdov.
Po vrnitvi domov sebe oz. otroka podrobno pregledamo po telesu in oprhamo. Če opazimo klopa, ga čim prej odstranimo s posebno pinceto ali s kaveljčkom za odstranjevanje klopov. Pred tem na kožo ne nanašajmo ničesar. Pazimo, da klopa ne zmečkamo, temveč ga odvržemo v koš za gospodinjske odpadke. Če ga slučajno zmečkamo, očistimo kožo z milom in toplo vodo ali alkoholom.

KLOPNI MENINGITIS (=MENINGOENCEFALITIS)
Klopni meningitis je virusno vnetje možganskih ovojnic. Prvi simptomi se pokažejo v enem do osmih dneh po okužbi, in sicer kot glavobol, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, diareja ali bruhanje. Bolezen lahko pusti trajne posledice v obliki glavobolov in motenj v koncentraciji.
Poleg že omenjenega je eden varnih in učinkovitih načinov preprečevanja te bolezni cepljenje. Cepi se otroke od prvega leta naprej. Le-to mora poteči v treh odmerkih, nato pa sledi na vsake tri do pet let osvežitveno cepljenje.

BORELIOZA
Tudi to bolezen prenašajo klopi, okuženi s spiralno bakterijo. Simptomi okužbe so vročina, glavobol, utrujenost in izpuščaj okoli mesta ugriza. Brez primernega zdravljenja se okužba lahko razširi na sklepe, srce in živčni sistem ter pusti trajne posledice na človeškem organizmu.

PREPREČEVANJE OKUŽB V VRTCU
•    Pri načrtovanih aktivnostih na prostem (gozd) starše opozorimo, da otroka oblečejo tako, da bo imel roke in noge zakrite z oblačili.
•    Redno kosimo travo in odstranjujemo plevel blizu vrtca, saj so to idealna “počivališča” za klope.
•    V kolikor vzgojiteljica v vrtcu opazi prisesanega klopa na otrokovem telesu, takoj vzpostavi kontakt s staršem ali skrbnikom, ter se z njim pogovori o ukrepih. Strokovna delavka vrtca klopov ne odstranjuje.

Viri:
–  http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/bolezni-ki-jih-prenasajo-zuzelke/

–  http://druzina.enaa.com/Otroci/Nega/Nega-otroka-ob-piku-zuzelke.html

–  revija Otroci (junij 2004, Ljubljana)

–  Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana

Otroke in starše želimo opozoriti na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov, zato vam podajamo nekaj priporočil.

• Priporočila o zaščiti pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov  (PDF · 243 KB)

Vstop v šolo spremeni otrokovo življenje in njegove obremenitve postanejo večje. Da bi bil v šoli zadovoljen in uspešen, moramo poskrbeti za njegovo zdravje v najširšem smislu in eden izmed dejavnikov, katerega moramo upoštevati, je šolska torba.
Na spodnji povezavi si lahko preberete nekaj napotkov.
http://www.nijz.si/sl/solske-torbe-z-njimi-povezane-tezave-in-mozne-resitve

Starši se ob odhodu svojega otroka v vrtec pogosto sprašujejo, kako se bo tam počutil in tudi kako se bo vključil v skupino.

Za otroka predstavlja uvajalno obdobje, kakor tudi vsak začetek šolskega leta stresno situacijo. Velik del pri navajanju na vrtec pripomore med drugim tudi način prehranjevanja in vrsta ter priprava ponujene hrane. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil otrok doma navajen morda le določene vrste hrane in v določeni obliki.

Z ozirom na dejstvo, da je ravno prehranjevanje optimalno orodje za učenje osnov zdravstveno-higienskih načel, je primerno s tem začeti že od prvega dne vključenosti v vrtec.
Tako postopek prehranjevanja v vrtcu poteka v več zaporednih fazah:

1.    PRIPRAVA PROSTORA: prezračevanje igralnice, čiščenje miz.

2.    PRIPRAVA OTROK IN STROKOVNIH DELAVK: pravilno umivanje rok otrok in vzgojiteljic ter njihovih pomočnic pred obrokom.

3.    POGRINJEK: podstavek, papirnati prtiček, jedilni pribor (prilagojen otrokovemu starostnemu obdobju), posebni pogrinjki ob praznikih ali praznovanjih.

4.    RAZDELJEVANJE HRANE: pomen stika otrok s kuharico in z organizatorko prehrane, motiviranje otrok za zdravo prehrano (vpliv odrasle osebe), možnost pitja zdravih napitkov med obroki (nesladkan čaj, limonada ali voda).

5.    POSPRAVLJANJE: odlaganje prtičkov v koš za mešane komunalne odpadke,  pospravljanje ostankov hrane v skupno posodo (učenje odnosa do hrane), pospravljanje podstavkov, krožnikov, skodelic in jedilnega pribora z mize, mokro brisanje miz, umivanje otrokovih ust ter rok otrok in strokovnih delavk.

PRAZNOVANJE OTROKOVEGA ROJSTNEGA DNE

Starši v vrtec praviloma ne smejo prinašati hrane. Razlog je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil po Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil, izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l.RS, št. 52/00). Rojstni dan otrok v vrtcu praznujemo brez posebne hrane in pijače. Ob tem uporabimo druge alternativne oblike praznovanja, ki dajejo otroku možnost, da je tisti dan res nekaj posebnega.

Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje in počutje posameznika, kar se še posebej odraža pri otroku.

V Vrtcu “Otona Župančiča” Slovenska Bistrica prehrani otrok namenjamo veliko pozornosti, saj le-ta predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za nemoten razvoj otroka in za varovanje zdravja. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v zagotovitev zdrave prehrane, ki mora biti obenem uravnotežena, varovalna, pestra in varna. Z vzgojnega vidika otroke navajamo na priporočeno prehrano in primerno kulturo prehranjevanja. Prednost dajemo polnovredni in lokalno pridelani hrani, ki je boljšega okusa in hranilno bogatejša. Nenazadnje v otroštvu pridobljene zdrave prehranjevalne navade in ustrezen psihofizičen razvoj, vplivata na izbiro živil in na način prehranjevanja ter posledično na zdravje v odrasli dobi.

Zaposleni v vrtcu se zavedamo, da pravilno prehranjevanje, dovolj gibanja in počitka tvorijo celoto, ki skrbi za dobro počutje človeka in je neizbežna osnova, na kateri lahko uresničujemo tudi najvišje postavljene cilje. Zraven omenjenega je velikega pomena tudi zadosten vnos vode v naš organizem.

Za potešitev žeje imajo otroci skozi ves dan na voljo dovolj nesladkanih napitkov. Ponudimo jim neoporečno vodo iz pipe, limonado ali nesladkan čaj.

V centralnih in lastnih kuhinjah dnevno pripravljamo tri obroke hrane (zajtrk, dopoldanska malica in kosilo). Z naštetimi obroki organizmu zagotovimo 70 – 75 % celodnevnih potreb po energiji in hranilnih snoveh. V kolikor bi otrok ves omenjen delež hrane zaužil v dopoldanskem času (do poldneva), bi le-ta predstavljal za organizem preveliko obremenitev. Priporočena ura za kosilo je torej med 12.30 in 13.30 uro. Ker se želimo čimbolj približati otrokovim navadam in njegovemu dnevnemu bioritmu, imamo organizirano kosilo po počitku. Po glavnem obroku se zaradi polnega želodca spanje tudi odsvetuje.

Zajtrk je eden najpomembnejših obrokov dneva, saj organizmu izboljša kognitivne sposobnosti in poveča delovno storilnost. V našem vrtcu dvakrat na teden spodbujamo uživanje mlečnega zajtrka, vendar imajo otroci takrat na razpolago še drug zajtrk.

Dopoldanska malica predstavlja premostitev med dvema glavnima obrokoma. Zaradi tega je sestavljena iz živil, ki so hitreje prebavljiva. Malica je kljub temu pestra.

Kosilo je glavni obrok dneva, s katerim vnesemo v telo največ energije in hranilnih snovi. Vse jedi so pripravljene sveže, tudi sladice. Sokovi so dodani obrokom z namenom izpopolnjevanja hranilne vrednosti obroka. Nove jedi se uvajajo postopoma.

Glede na režim prehranjevanja in na čas otrokove dejavnosti so obroki hrane razporejeni tako, da se med njimi zagotovi najmanj dve uri presledka. Za uživanje zajtrka in malice namenimo najmanj 15 minut, za uživanje kosila pa najmanj 30 minut časa. Hranjenje v vrtcu poteka umirjeno, brez čakanja in posebnega pripravljanja in pri obrokih se nam ne mudi (Kurikilum za vrtce, Urad RS za šolstvo, 1999).

Prisotnost dveh strokovnih delavk v času počitka in kosila prinaša posebno prednost, saj se tako prilagodimo vsakemu posamezniku. Otroci v skupini, ki ne želijo počivati, so tako vključeni v umirjene dejavnosti v igralnici ali na prostem (npr. poslušanje pravljic, igranje družabnih iger…).

Ker imamo skoraj na vseh enotah vrtca lastne kuhinje, lahko otroci spijo nekoliko dlje, saj kljub temu dobijo topel obrok. Hrana je namreč pripravljena tik pred razdeljevanjem in se tako lahko ohranja na toplem še nekoliko časa.

Za otroke, ki potrebujejo medicinsko predpisano dieto, na vseh enotah vrtca pripravljamo posebno prilagojeno hrano. Dieto otroku predpiše specialist pediater.

Dietne obroke omogočimo na osnovi predloženega zdravniškega potrdila pediatra in dodatnega pogovora staršev (telefonsko ali osebno) z organizatorko prehrane v vrtcu.

V Priporočilih za medicinsko predpisane diete je določeno, kdo predpiše indicirano dieto, za koliko časa se izdaja potrdilo in potrebne informacije v zvezi z navodili staršem ob uvedbi diete. Ministrstvo za zdravje je avgusta 2018 zdravstvene zavode seznanilo s priporočili in z obliko potrdil.

Dieta se lahko uvede, spremeni ali ukine zgolj na podlagi potrdila na posebnem obrazcu, ki ga izpolni pediater:  Obrazec_dieta

Zaželen je seznam dovoljenih in prepovedanih živil, ki ga izda zdravnik.

Veljavnost potrdila označi pediater na obrazcu. V primeru trenutno veljavnih potrdil staršem ni potrebno dodatno dostavljati novih potrdil na priporočenih obrazcih, če le-ta niso stara več kot leto dni. Izjema so potrdila za trajna zdravstvena stanja (npr. celiakija).

Vrtec brez potrdila o medicinsko indicirani dieti ne zagotavlja dietne prehrane.

Seznam medicinsko indiciranih diet:

1. Alergijska dieta brez kravjega mleka
2. Alergijska dieta brez jajc
3. Alergijska dieta brez pšenice
4. Alergijska dieta brez arašidov
5. Alergijska dieta brez drevesnih oreščkov
6. Brezglutenska dieta
7. Dieta pri laktozni intoleranci
8. Dieta pri fruktozni intoleranci
9. Sladkorna dieta-štetje OH
10. Dieta pri motnjah presnove
11. Dieta pri drugih kroničnih boleznih
12. Individualna alergijska dieta: _________

VEČ vitaminov in mineralov

Preliminarne raziskave kažejo na velik potencial in višjo prehransko vrednost EKO hrane. Ekološko pridelana živila vsebujejo več vitaminov in mineralov kot živila konvencionalne pridelave. Številne študije so v ekoloških živilih pokazale tudi znatno višji nivo antioksidantov* (flavonoidov, fenolov in vitamina C). EKO živila imajo nižjo vsebnost vode, še posebej zelenjava, sadje in meso.

Ekološko pridelana živila imajo visoko zdravstveno, hranilno in prehransko vrednost. Tako zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, možganske kapi in znižujejo tveganje za prirojene napake plodu.

Splošna prepoved uporabe genske tehnologije v ekološki pridelavi zmanjšuje dodatno tveganje za človeško zdravje!

MANJ škodljivih snovi

Ekološko pridelana hrana vsebuje bistveno manj neželenih snovi, kot so ostanki nitratov, pesticidov … . Poleg tega se pri ekološki predelavi ne uporablja umetnih ojačevalcev okusa, arom, barvil in stabilizatorjev, ki so nepotrebno breme za naše telo. Hrana, pridelana na intenzivni način vsebuje do 70 odstotkov več pesticidov in ima 40 odstotkov manj oksidantov kot hrana iz ekološke pridelave. Pri slednji se namreč uporabljajo postopki, ki ohranjajo prehransko vrednost živil.

Certifikat o ekološki pridelavi je tudi zagotovitev izvora pridelka širši javnosti. Je jamstvo, da je pridelek vzgojen in pridelan v slovenski zemlji ter ne vsebuje šklodljivih kemijskih dodatkov in pesticidov. V Sloveniji porabimo bistveno manj mineralnih gnojil in pesticidov kot v kmetijsko razvitejših zahodnih državah, certifikat pa nam dodatno zagotavlja, da se slovenski pridelovalci držijo strogih standardov ekološke pridelave.

BOLJŠI okus in vitalnost

Ekološka pridelava daje živilom posebno aromo in polnost okusa. Naravna hrana, ki vsebuje vse potrebne vitamine in minerale, ima boljši okus od konvencionalno pridelane. Recept za boljši okus pa je v zdravi, čisti zemlji, kvalitetnih semenih ter v organskih gnojilih. EKO živila so med drugim izjemno vitalna in se dolgo ohranijo, saj vsebujejo lastne snovi za varovanje pred vplivi iz okolja.

Zavedajmo se, da se s pridelavo živil na ekološki način ohranja narava in pristno slovensko podeželje.

EKO živila so živila najvišje prehranske in biološke vrednosti in zato zelo priporočljiva za prehrano naših otrok.

VAROVANJE ozračja

Polja ekoloških pridelovalcev vsebujejo 28 odstotkov več ogljika kot ostala. V zemlji je veliko organizmov, ki prenašajo ogljik. V primerjavi s kemično obdelano, je zemlja ekoloških pridelovalcev bolj rodovitna in kljub škodljivcem proizvede skoraj enako količino pridelka. S shranjevanjem in zadrževanjem ogljika v zemlji ekološki kmetovalci delujejo proti klimatskim spremembam.

Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje rib do dvakrat tedensko. Več informacij najdete na spodnji povezavi:

http://www.nijz.si/sl/ribe-v-prehrani

POMEN MLEKA ZA OTROKA

Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje otrok, tj. na nemoteno učinkovito rast, delovanje in boljšo odpornost organizma. Mleko je osnova za pravilen in zdrav razvoj otroka, zlasti v predšolskem obdobju. Vsako pomanjkanje hranil v tem obdobju lahko nosi s seboj tako kratkoročne kakor tudi dolgoročne posledice. Slednje se seveda izrazijo hitreje kot pri odraslem človeku.

Prehranski zaščitni dejavniki v mleku

Mleko se zaradi bogate hranilne in biološke sestave uvršča med pomembna živila v uravnoteženi prehrani. Vsebuje veliko beljakovin z esencialnimi aminokislinami, ter veliko vitamina D in kalcija. Slednji se bolje absorbira v telesu, kot pa kalcij iz drugih živil (npr. zelenjave), predvsem zaradi prisotnega vitamina D.
Različne študije navajajo, da zadostno uživanje mleka in mlečnih izdelkov v obdobju otroštva zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze (vpliv na trdoto kosti), visokega krvnega tlaka, ter debelosti in deleža maščob v telesu v kasnejšem obdobju. Po zadnjih raziskavah mleko in mlečni izdelki celo vplivajo na ohranjanje optimalne telesne teže.
Mleko ima tudi zaščitno vlogo v preventivi pred rakom debelega črevesa in danke (povzeto po Parodi, 1997; Hlastan Ribič in sod., 2005). Mlečni sladkor je namreč hrana, ki je potrebna za rast bakterij v spodnjem delu prebavil.

POMEN PROBIOTIKOV

Probiotiki so živi mikroorganizmi, katerih uživanje koristno vpliva na zdravje. Njihova uporaba v prehrani ima dolgo tradicijo. Številne znanstvene raziskave so dokazale njihovo učinkovitost pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih infekcij, drisk zaradi zdravljenja z antibiotiki in alergijskih bolezni.

Otroci z laktozno intoleranco (LI)

LI je presnovna motnja, ki se pojavi zaradi pomanjkanja encima laktaze v črevesni steni. To ni alergija. Posledica so prebavne motnje. Pri otrocih z LI je potrebno iz prehrane popolnoma izločiti mleko in močno omejiti fermentirane mlečne izdelke (jogurt, probiotični izdelki). Popolnoma jih ne izključimo, saj bi to lahko vodilo v pomanjkanje kalcija, riboflavina in vitamina D. Nadomestek mleku so sojini izdelki. Otroci z LI lahko zaužijejo do pol skodelice mleka oz. mlečnega izdelka na dan (povzeto po Rolfes in sod., 2005).

DEJANSKO STANJE IN PRIPOROČILA

Pojavnost debelosti tako v svetu kot pri nas narašča, seveda tudi pri otrocih. Podatki za Slovenijo kažejo, da je v skupini otrok povprečne starosti 5 let prekomerno hranjenih 18 % dečkov in 21 % deklic. Debelost se pojavlja pri dečkih v 9 %, pri deklicah pa v 8 %. To pomeni, da je približno ena četrtina otrok s preveliko telesno težo debelih (prirejeno po Avbelj in sod., 2005).

Raziskava, ki je bila opravljena na področju Ljubljane, je pokazala, da slovenski predšolski otroci zaužijejo zadostne količine mleka in mlečnih izdelkov (povzeto po Poličnik, 2006).
Mleko in mlečne izdelke je priporočljivo, kljub visokemu položaju v prehranski piramidi, zaužiti 2 do 3 krat na dan. Mleko in mlečni izdelki so tudi bogat vir maščob, predvsem nasičenih maščobnih kislin, ki predstavljajo dejavnik tveganja za pojav debelosti, ter nastanek bolezni srca in ožilja. Zaradi tega se priporoča od četrtega leta starosti otroka postopno uvajanje delno posnetega mleka in mlečnih izdelkov (z 1,6 % m.m.).

Tabela: Količine priporočenega mleka in mlečnih izdelkov glede na starost otrok (prirejeno po Krsting in sod., 2003)

Vir:

Seminar “Mleko in mlečni izdelki v različnih življenjskih obdobjih.” (Hlastan Ribič, 2008)

JABOLKO NA DAN – ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN

Bistvena prehrambna vrednost jabolk je v snoveh, ki so prisotne v majhnih količinah, vendar so nujno potrebne za usklajeno delovanje našega organizma. To so vitamini ter mineralne in balastne snovi, ki uravnavajo prebavne funkcije v našem organizmu, zmanjšujejo nivo holesterola, vežejo toksične snovi in jih odvajajo iz telesa. Eno samo jabolko nas oskrbi s kar 30% dnevno priporočene količine prehranske vlaknine. Blagodejni učinek na prebavo pa ima poleg vlaknin tudi velika vsebnost vode (80 %).

Sestava sladkorjev je takšna, da lahko jabolka uživajo tudi diabetiki (zaradi visoke vsebnosti fruktoze). Svež in harmonični okus ustvarjajo v jabolku organske kisline. Različni encimi pa krepijo naš imunski sistem. Tako jabolko pomaga k uravnoteženi vsakdanji prehrani.

Priporočajo ga tudi v shujševalnih dietah, saj ima nizek glikemični indeks in nas nasiti daljši čas kot druge vrste sadja. Pri tem pa je potrebno biti previden, saj zaradi visoke vsebnosti zraka v sadežu (25%) večja količina zaužitih jabolk povzroča vetrove in napenjanje.

Kot ugotavlja prehranski strokovnjak dr. W.C. Willett s Harvarda, pa je naša zgodovinska odvisnost in hkrati prilagojenost na zaščitne snovi, ki jih vsebujejo jabolka, velika prednost. Banane in pomaranče ne rastejo v našem podnebnem pasu, vsebujejo druge zaščitne snovi in predstavljajo novost za naš prebavni sistem. Jabolko je torej za naše zdravje še vedno velikega pomena.

Rezultati raziskav so potrdili pozitivne učinke uživanja jabolk na zdravje ljudi, a so hkrati poudarili, da moramo za blagodejne učinke zaužiti vsaj eno jabolko na dan. To je pomembno, ker Slovenci, glede na statistične podatke, pojemo le sadež ali dva na teden. (povzeto po Nahtigal)

Nakup in hranjenje

Pri nakupu pazimo, da izberemo sveže, značilno obarvane in zrele sadeže, čvrste na otip. Hranimo jih v hladnem in suhem prostoru, saj višje temperature pospešijo proces zorenja jabolk ter negativno vplivajo na njihovo aromo in teksturo, vlaga pa povzroči gnitje sadežev. Nezrela jabolka blede barve ali prezrela jabolka, mehka na otip ali z nagubano lupino ter močno poškodovana, gnila jabolka ne sodijo v nakupovalno košarico. Svežost sadežev je dejavnik, ki pomembno vpliva na prehransko moč jabolk.

Lupiti ali ne?

Z lupljenjem jabolk odstranimo polovico prehranske vlaknine in antioksidantov. Antioksidanti v koži so dva do šestkrat bolj učinkoviti v primerjavi z antioksidanti v mesu, seveda pa je njihova »zdravilnost« odvisna tudi od sorte jabolk.

Koža jabolka je bogata z netopno vlaknino, ki pospešuje prebavo in preprečuje zaprtje. Pektin (topna prehranska vlaknina) zmanjšuje škodljive učinke slabega (LDL) holesterola, omogoči počasno sproščanje sladkorja ter tako ohranja stabilno raven sladkorja v krvi.

Jabolka razstrupljajo organizem, jabolčni sok pa ima tudi antivirusne lastnosti. Učinkovita kombinacija antioksidantov izboljša kognitivne sposobnosti in spomin. Vse to potrjuje dejstvo, da sadež odlikuje edinstvena in neponovljiva zmes različnih sestavin, za katere je poskrbela narava.

PRIPOROČILA O UŽIVANJU JABOLKA ZA OTROKE

Za prehrano dojenčkov je najbolj primerna kuhana jabolčna kaša, saj je lahko prebavljiva.

Presno jabolko je naravna zobna krtačka, nepogrešljiva za zdrave zobe in dlesni. Grizenje in žvečenje jabolka krepi dlesni, sladkor pa povečuje izločanje sline, ki zmanjšuje vsebnost bakterij v ustih.

Kadar malčku ponudimo jabolčni sok, naj bo le-ta vedno pasteriziran. Nepasteriziran sadni sok namreč vsebuje bakterije (na primer E. coli), ki predstavljajo nevarnost za zdravje otrok. Pa tudi s količino sokov pri otrocih ni za pretiravati, saj so le-ti pogosti povzročitelji driske. Vzrok je bogata vsebnost naravnih sladkorjev (fruktoze in sorbitola).

Prednosti, ki ji s seboj nosi jabolko:

• sveže, surovo jabolko je odlično zdravilo za premagovanje zaprtja;

• kuhano ali pečeno jabolko premaga drisko;

• vsebuje bor, esencialni mineral, ki vpliva na močne kosti;

• olajša suh, trdovraten kašelj in celo ledvične kamne;

• ker vsebuje veliko kalija in nič natrija, je odlično za zdravo in močno srce, preprečuje pa tudi povišan krvni tlak.

(povzeto po Nahtigal)

Pesticidi – redni spremljevalci sadja

Prehranski strokovnjaki priporočajo redno uživanje sadja in zelenjave, ki pa vsebujeta tudi neželene pesticide, ki predstavljajo nevarnost predvsem za malčke.

Različne vrste sadja vsebujejo različne pesticide, največ ostankov le-teh pa najdemo v jagodah, češnjah, breskvah, nektarinah, jabolkih in hruškah.

Možnosti, s katerimi zmanjšamo vsebnost pesticidov v jabolkih, so: lupljenje sadežev, toplotna obdelava, nakup ekološko ali integrirano pridelanih ali vsaj domačih jabolk, ter uživanje različnih sort jabolk ter drugega sadja. Sadeže vedno temeljito operemo pod tekočo vodo, ustrezno pripravimo (olupimo, narežemo, izdolbemo peščišče) in pazimo, da malček ne pogoltne pečk, ki niso primerne za prehrano. (povzeto po Nahtigal)

Vir: 

Revija Moj malček

SPLOŠNO O MEDU

Med je naravna sladka snov, ki jo medonosne čebele izdelajo iz nektarja ali mane. Nektar je izloček cvetov večine cvetočih rastlin, medtem ko je mana izloček živih delov rastlin in izloček insektov, ki sesajo rastlinski sok in ga delno spremenjenega izločijo.

K medu iz nektarja prištevamo cvetlični med, ki ga čebele nabirajo bodisi na različnih cvetlicah bodisi na cvetlicah ene botanične vrste, npr. akacijev, ajdov in regratov med. Vrste medu iz mane so gozdni, smrekov in hojin med, medtem ko sta kostanjev in lipov med mešana, saj sta pridobljena iz nektarja in mane.

Čebelji med vsebuje večje količine različnih vrst sladkorja in vodo ter manjše količine organske in anorganske kisline, hidroksimetilfurfural (HMF), amino kisline, mineralne snovi, encime, barvila, eterična olja, vitamine, ki so topni v vodi, in antioksidante.

V knjigi Med, značilnosti slovenskega medu, ki jo je napisala prof. dr. Terezija Golob s sodelavci (leta 2008 jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije), lahko preberemo, da čebele vedno pridelajo med prvinske kakovosti, ki je čebelar ne more izboljšati, lahko pa jo z neustrezno tehnologijo poslabša.

Kako nastane med?

Čebela v mednem mešičku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednih mešičkov na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku.

Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja. Ko je med zrel, čebelar odstrani voščene pokrovčke in med iztoči ter ga shrani v primerno embalažo, v kateri ga lahko skladiščimo več let, če so izpolnjeni nekateri pogoji (suh, temen, hladen prostor, brez večjih temperaturnih nihanj).

Načeloma velja, da je med tudi potem, ko odpremo kozarec-embalažo, v kateri je shranjen, dokaj stabilno živilo.

Sladkor v medu in kristalizacija

Večino sladkorja v medu, to je 65 do 95 % vseh vrst, predstavlja mešanica fruktoze in glukoze. Razmerje med količino glukoze in fruktoze ter razmerje med količino glukoze in vode pokaže, kako hitro bo med kristaliziral. Med, ki vsebuje veliko fruktoze in malo glukoze, bo ostal dalj časa tekoč.

Kristalizacija medu je naraven proces, ki ne vpliva na njegovo kakovost. Vsaka vrsta medu po določenem času kristalizira, hitrost nastajanja večjih ali manjših kristalov pa je odvisna predvsem od vrste in kakovosti medu, pa tudi od temperature shranjevanja. Kristaliziran med lahko utekočinimo, vendar ne pri višjih temperaturah ali v mikrovalovni pečici, saj tako povzročimo poškodbe in razgradnjo koristnih snovi v medu. Utekočinjen med je priporočljivo čim prej shladiti.

Zdravilna moč medu

Že od nekdaj so med uporabljali tudi v terapevtske namene, saj  deluje protimikrobno in protivnetno, preprečuje strjevanje krvi in vpliva na širjenje krvnih žil. Med je pomembno živilo tudi za starostnike in ljudi, ki okrevajo po bolezni, pri nosečnicah lahko omili slabost, bruhanje in izčrpanost, nenazadnje pa je zaradi svoje sestave primeren tudi za diabetike.

Podatki o medu

Energijska vrednost medu je 1210 kJ/g.

Hranilna vrednost 1 kg medu je enaka hranilni vrednosti živil:

• 3 kg sveže govedine
• 50 kom jajc
• 5 l mleka
• 3 kg rib
• 1 kg šunke
• 6 kg pomaranč
• 3 kg banan.

Nekaj nasvetov

Med je najbolje hraniti v temnem in suhem prostoru, kjer ni večjih temperaturnih nihanj.

Kupovati ga je dobro sproti, saj je svež med bolj “živo” živilo, kar pomeni, da vsebuje več za zdravje koristnih snovi.

Če je med kristaliziral, ga postavimo v toplo kopel. Temperatura ne sme preseči 40ºC, sicer med izgubi svoje zdravilne lastnosti.

Med dodajamo v nekoliko ohlajen čaj, saj s tem ohranimo njegove koristne snovi.

Pri peki peciva lahko namesto sladkorja uporabimo med. Pri tem moramo upoštevati, da je med slajši kot beli sladkor, zato ga dodamo manj. Ob uporabi medu dodamo tudi kakšno žlico manj tekočine.

Otrokom do enega leta se odsvetuje uživanje medu, saj se lahko le-ti okužijo z bakterijo, ki povzroča botulizem.

Viri:

• Zveza potrošnikov Slovenije
• Čebelarska zveza Slovenije

KAKI – ZLATO JABOLKO

Kaki je okusen in zdrav sadež, ki pa ga pri nas, kljub številnim dobrim lastnostim, še vedno premalo poznamo in cenimo.
Gojijo ga na Daljnem vzhodu že več kot tisoč let let, največja pridelovalka pa je Kitajska. Azijci jedo tako svež kot predelan kaki. V Evropi sta največji pridelovalki kakija Italija in Španija.
Pri nas ga gojijo predvsem v Brdih, na Vipavskem in v Slovenski Istri, kjer že nekaj let prirejajo kakiju v čast “Praznik kakijev”.
Slovenci uživamo kaki pretežno v sveži obliki, v zadnjih letih pa se počasi povečuje tudi ponudba posušenega kakija, kakijeve marmelade, peciva s kakijem, idr.
Odlikuje ga razmeroma enostavna pridelava, saj je dokaj odporna sadna vrsta in zato uporaba škropiv ni potrebna.

Sorte
Obstaja več sort kakijev. Nekatere je treba najprej mediti, da izgubijo svojo trpkost, druge pa lahko uživamo že trde – podobno kot jabolka.
Trpek okus dajejo kakiju tanini in dokler jih je v njem veliko, ni ravno užiten. V procesu zorenja pa se trpkost zmanjša in pri nekaterih sortah tudi popolnoma izgine.
Nekatere sorte kakijev vsebujejo rjava semena mandljaste oblike, druge sorte so brez njih.

Prehranska vrednost
Kaki je izjemno bogat z vitamini in minerali. V njem je še posebej veliko vitaminov A in C ter mineralov, kot so kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo.
Kaki je bogat tudi s prehransko vlaknino, zato pomaga pri težavah z zaprtjem, ki je pogosta nadloga starostnikov in žensk.Vsebuje pa tudi razmeroma veliko sladkorja, zato sodi med energijsko bogate sadeže.
Zaradi vsega naštetega pripisujejo kakiju številne ugodne učinke na zdravje. Tako naj bi ugodno vplival na delovanje ledvic in jeter, na oči in kožo, spodbujal naj bi presnovo in celo zmanjševal koncentracijo holesterola v krvi.
Seveda pa kaki pomaga pri vzdrževanju zdravja le takrat, ko se tudi sicer prehranjujemo pestro in je sadje le majhen del našega zdravega načina življenja.

Nekaj zamisli in nasvetov
•    Kaki lahko postrežemo kot sladico. Najprej ga grobo zmešamo ali pretlačimo, po želji pa dodamo nekaj kapljic limone. Dobimo kakijev pire in postrežemo ga v manjši skledici, po želji pa dodamo še smetano ali kepico vaniljevega sladoleda. Po okusu in videzu se k tako pripravljenemu kakiji dobro poda tudi jabolčna čežana.
•    Sadež lahko tudi zamrznemo. Pred tem ga grobo zmešamo z mešalnikom ali pretlačimo, dodamo nekaj kapljic limone in z vsebino napolnimo vrečke ali plastične posode. Zamrznjen kaki je treba porabiti v šestih mesecih, torej nekje do poletja.
•    Sadež lahko tudi posušimo, pri čemer potemni. Okus posušenih kakijev pa spominja na okus dateljnov.
•    Kaki lahko hitro zmedimo v zaprtih kartonskih škatlah ali v papirnati vrečki, v katero damo nekaj jabolk ali banan.
•    Koščke kakija lahko ponudimo tudi poleg perutnine in ribe.

16. oktober – SVETOVNI DAN HRANE

16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization), zato ta dan vsako leto praznujemo kot SVETOVNI DAN HRANE.

Ta dan ponuja priložnost za razmislek o stiski več milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu, na drugi strani pa o več kot milijardo prekomerno hranjenih ljudi. Med slednjimi je kar tretjina debelih, kateri imajo visok rizik srčno žilnih obolenj, diabetesa in raznih vrst rakavih obolenj.

Vsak izmed nas bi se moral zamisliti nad svojimi dejanji. Za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, bi namreč zavrženi ostanki hrane pomenili prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.

Velik problem preskrbe s hrano predstavljajo tudi naraščajoče cene prehrane, ki so med drugim posledica naravnih nesreč (suše, poplave in drugo).

V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med najpomembnejše v procesih nastajanja, napredovanja in povečanja zapletov najpogostejših nenalezljivih bolezni.

Čas, v katerem živimo, je vse manj naklonjen zdravemu načinu življenja in resnično zdravo hrano je vse težje najti.

Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen.

Vrtec in šola nosita pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, o zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja ter odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja.

Vedeti pa moramo, da se odnos do hrane in dobre prehranske navade pričnejo že v družini.

Naj bo vsako leto 16. oktober vzpodbuda za vse nas, da s hrano spoštljivo ravnamo.

Slovenski pregovor namreč pravi: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.«

V vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica vsako leto DAN SLOVENSKE HRANE (tretji petek v mesecu novembru) obeležimo s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Vse sestavine zajtrka (kruh, maslo, med, mleko in jabolko) nabavimo neposredno iz lokalnega okolja, po možnosti iz ekološke pridelave.

Zajtrk je prvi obrok v dnevu, ki ga pojemo po skoraj 11 urnem nočnem `postu´. Zato ne preseneča, da je najpomembnejši del dnevnega prehranjevanja po besedah strokovnjakov. Kljub temu pa še vedno okoli 30 % Evropejcev, pa tudi Slovencev, ne zajtrkuje. Številni popijejo le kavo ali čaj in tako brez prepotrebnega `goriva´ pričnejo dan.

Na podlagi rezultatov raziskav tisti, ki zajtrkuje nima težav previsoko telesno težo; je tudi bolj produktiven, se lažje uči in nauči, ima boljši spomin ter je bolj kreativen.

Energijska podlaga za uspešen začetek dneva

Zajtrk je torej eden od treh glavnih obrokov dneva. Požene na delo ves naš prebavni sistem, našemu telesu pa vnese energijo in hranila za nekaj ur.

Glavna sestavina zajtrka naj bi bili kompleksni ogljikovi hidrati, k temu pa dodana beljakovinska živila in malo maščob. Predlagana je večja vsebnost vlaknin (polnovredni izdelki) in čim manj enostavnih sladkorjev (namizni sladkor, glukoza, fruktoza, dekstroza).

Energijsko zajtrk prispeva približno 25 % dnevne energije.

Kakovosten zajtrk je kombinacija mleka ali mlečnih izdelkov (kot vir beljakovin ter kalcija), polnozrnate žitarice, kruh, kaše in kosmiči (kot vir kompleksnih ogljikovih hidratov ter vlaknin). Priporoča se tudi dodatek sadja – svežega ali suhega (kot vir prehrambnih vlaknin, vitaminov in mineralov in sladkorja). Včasih si lahko privoščimo tudi jajca, zelenjavo in meso.

Zajtrk pojejmo, prežvečimo, da spodbudimo prebavne sokove za zdrav in prijeten in ustvarjalen dan!

• ZDRAVA PREHRANA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU  (PDF · 1 MB)