Vse o cepljenju otrok na povezavi:

http://www.cepljenje.info/

V tem času pogosto kupujemo igrače. Na prodajnih policah je na tisoče igrač, zato je za marsikoga zahtevna naloga izbrati ustrezno, varno igračo. Na spodnji povezavi je nekaj usmeritev, kaj moramo vedeti in preveriti ob nakupu.

https://www.nijz.si/sl/pravila-za-izbiro-varnih-igrac-za-majhnega-otroka

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/varnost_igrac_1.pdf

• Ošpice – simptomi in znaki  (PDF · 452 KB)

• vročina, nenavadna utrujenost, razdražljivost, neprestani jok;
• gnojni izcedek iz nosu (s kihanjem in kašljanjem);
• gnojno vnetje oči ali kože;
• izpuščaj (z ali brez vročine);
• driska (več kot 2 x dnevno);
• bruhanje (več kot 2 x v zadnjih 24 urah);
• uši, garje ali gliste;
• razjede v ustih s slinjenjem;
• težko dihanje;
• boleče grlo in otečene bezgavke;
• kašelj v napadih z zariplostjo.

• Preprečevanje in odpravljanje ušivosti pri otroku  (PDF · 281 KB)

NALEZLJIVE BOLEZNI

V mesecu septembru se otroci vrnejo v svoje skupine v vrtec, mnogi med njimi pa prestopijo vrata vrtca prvič.

Večina staršev se zaveda, kako pomembna je vključitev otroka v skupino sovrstnikov za njegov socialni razvoj. Kljub temu se pa nekateri bojijo, da bo njihov otrok v vrtcu pogosteje bolan. Statistika je pokazala, da otroci stari manj kot 5 let zbolijo v kolektivnem varstvu 12 x v enem letu, 9 x če je brat ali sestra v kolektivnem varstvu, 6–8 x pa če je varstvo individualno. Obolevanja v vrtcu se zaradi značilnosti malčkov v celoti ne moremo izogniti.

VZROKI ZA OBOLEVANJA

• Večja izpostavljenost različnim mikrobom

Večje število otrok v skupinah omogoča mešanje različnih mikrobov. Malčki so v tesnem stiku med sabo in tusi z odraslimi osebami.  Svet okoli sebe spoznavajo s prijemanjem z rokami in okušanjem z usti. Tako mikrobi vstopajo v organizem, kakor tudi v njegovo okolico neposredno ali preko predmetov. Poleg tega pa na začetku še malčki nimajo osvojenih osnovnih higienskih navad (pravilno ne umivajo rok, nezaščiteno kašljajo in kihajo, slinijo roke in igrače).

• Neodpornost    

Otrok, ki še ni bil v stiku z različnimi mikrobi, še ni izoblikoval odpornosti proti njim. Le-ta se izoblikuje šele ob prvem stiku s specifičnimi mikrobi.

• Nezrelost imunskega sistema

Čim mlajši je otrok, bolj šibka in počasna je obramba pred mikrobi. Seveda pa višja starost ob vključevanju otroka v vrtec ne vpliva na druge vzroke za pogostejše obolevanje.

• Psihični vzroki

Za mnoge otroke pomeni vstop v vrtec stres (t.i. »adaptacijski sindrom«). Le-ta zmanjša imunsko odpornost in poveča verjetnost okužbe.

Vse zgoraj naštete vzroke je težko dokazati, vendar vzgojitelji in zdravniki opažajo, da otrok, ki se slabo počuti v okolju in je nesrečen, zboli hitreje in pogosteje.

NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA OTROK V VRTCU

Predšolski otroci najpogosteje prebolevajo virusne okužbe dihal, ki jih povzroča približno dvesto različnih virusov. Zaradi tega je nemogoče, da bi zgradili obrambo proti vsem. Posledično se kot zaplet ob prebolevanju vnetja zgornjih dihal pojavljajo tudi vnetja ušes.

Črevesne virusne okužbe se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje (rotavirusna driska). Vzrok je v načinu širjenja, t. j. preko predmetov (igrače, kljuke …), otrokovih rok in rok negovalnega osebja ter po zraku.

Od otroških izpuščajnih bolezni se v vrtcu najpogosteje pojavljajo norice, redki primeri škrlatinke in peta otroška bolezen. Vse ostale otroške bolezni so zaradi dobre precepljenosti naših otrok postale prava redkost.

Bolezni, ki sicer niso pogoste, se pa zaradi slabih higienskih navad malčkov lahko širijo na vrstnike, so še: slinavka, gnojno vnetje očesne veznice, gnojna vnetja kože. Pojavljajo se tudi težave zaradi črevesnih parazitov (glist), garij in naglavnih uši.

PREVENTIVNI UKREPI V VRTCU

Osebje v vrtcu upošteva navodila zdravstveno higienskega režima za preprečevanje in omejitev širjenja nalezljivih bolezni. Najpomembnejše je redno in temeljito umivanje rok z milom. Za prehladom namreč najpogosteje zbolimo ravno zaradi dotikanja ust, nosu ali oči z okuženimi rokami.

Ukrepi v vrtcu so sledeči:

– dosledno izvajamo higienska načela in nadziramo umivanje rok;

– začasno prenehamo z umivanjem zob;

– igrače redno čistimo in po potrebi tudi razkužujemo;

– prostore pogosto zračimo;

– med ležalniki zagotovimo določen razmik;

– uporabljamo papirnate robčke in brisače za roke;

– uporabljamo izključno tekoče milo z dozatorjem in vodotesne podloge za previjanje otrok;

– prepovemo uporabo mehkih igrač oziroma predmetov iz blaga, ki jih ni mogoče stalno mokro čistiti;

– upoštevamo posebne ukrepe ob epidemiji;

– upoštevamo kriterije za zavrnitev otroka z bolezenskimi znaki.

V primeru večjega števila obolelih (epidemije) se po presoji organizatorja ZHR ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravi tudi dezinfekcija prostorov vrtca.

OBVEZNOSTI STARŠEV V PRIMERU BOLEZNI OTROKA

o vrtec čim prej obvestite o vrsti nalezljive bolezni, za katero je zbolel vaš otrok;

o ko vas vrtec obvesti o otrokovi bolezni, je potrebno priti otroka čim prej iskati;

o otrok sme ponovno v vrtec, ko je zdrav in vsaj 2 dni nima vročine, ko vsaj 1 dan ne bruha, ter ko vsaj 1 dan nima več driske.

Bolan otrok ne sodi v vrtec; pa ne le zaradi širitve bolezni in okužb, ampak predvsem zato, ker takrat potrebuje počitek, mir, skrbno nego in pozornost. Vsega tega v vrtcu ne more biti deležen v zadostni meri.

Začasna izključitev je torej najboljši ukrep za preprečevanje širjenja bolezni.

V kolikor se po preboleli bolezni vrne v vrtec otrok, ki mora jemati še zdravila, mu jih strokovna delavka ne sme dajati.

PREVENTIVNI UKREPI DOMA

Tudi starši lahko veliko pripomorejo, da otroci manj pogosto obolevajo, in sicer z naslednjimi ukrepi:

– otrok naj čim prej osvoji dobre higienske navade, zlasti umivanje rok in osebno higieno;

– poskrbimo za krepitev zdravja otrok z dovolj gibanja, telesnim utrjevanjem, ter sprehodi v naravi tudi v slabem vremenu;

– v prostorih, kjer so otroci, naj se ne kadi;

– otroka že zgodaj navajajmo na pravilno mešano prehrano;

– v vrtec ne vodimo otroka z znaki nalezljive bolezni ali otroka, ki je še kužen;

– pred vstopom v vrtec naj otrok opravi vsa priporočena cepljenja.

Za lajšanje težav majhnih otrok sta pogosto dovolj že tolažba in ljubezen. Če smo prepričani in verjamemo v ozdravljenje, prenašamo naš pozitivni odnos tudi na bolnega otroka.

Še noben otrok ni bil brez prehlada, kašlja, bolečine ali otroške bolezni.

Viri:

• Rahne J. Nalezljive bolezni v vrtcih; revija Otroci (marec 2004, Ljubljana)
• dr. Zakotnik B. revija Moj malček
• ZZV Maribor
• ZZV Ljubljana

Roke so naše “delovno orodje”. Redno in dosledno umivanje rok je eden ključnih dejavnikov za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni. Vedno jih umivamo s toplo vodo in milom, ter na koncu dobro osušimo.

Umivati jih je potrebno vedno:

• po uporabi stranišča,
• pred jedjo in po jedi,
• po kihanju in kašljanju v dlan,
• po brisanju nosu,
• po stiku z živalmi, z denarjem …,
• po prihodu v notranje prostore (iz igrišča, gozda, trgovine …).

• Postopek pravilnega umivanja rok  (Word · 226 KB)

• Poškodbe otrok in mladostnikov  (Word · 959 KB)

Z novim šolski letom se je pred šolami in vrtci začela akcija proti kajenju v vozilu.

Kajenje ogroža zdravje in dokazano povzroča raka in druge bolezni. Pasivno kajenje v tako majhnem prostoru, kot je vozilo, pa škoduje vsem, še posebej otrokom.

Akcijo izvaja Ministrstvo za zdravje, Slovenska policija in NIJZ.

Več vsebine na https://www.gov.si/novice/2019-09-03-pasivno-kajenje-v-vozilu-skoduje-vsem-se-posebej-otrokom/

Telesna dejavnost je pomembna komponenta zdravja, ne glede na starost, spol in telesno težo posameznika, zato lahko s telesno dejavnostjo v krogu družine pridobijo vsi.
Kako lahko postanemo telesno aktivna družina, si lahko preberete na spodnji povezavi.
http://www.nijz.si/sl/kako-postati-telesno-aktivna-druzina

Celo koledarsko leto se moramo, tako pri oblačenju kot pri prehranjevanju, prilagajati vremenu. Ko postane mrzlo, se je potrebno ogreti – tudi s prehrano.

Ko govorimo o prehrani pozimi, najprej pomislimo na vloženo sadje in zelenjavo, na suhe stročnice, zelje in na enolončnico.

Dolga hladna obdobja lahko oslabijo imunski sistem in otežijo delovanje dihal. Zato je pomembno, da z zdravim načinom prehrane okrepimo svojo odpornost. Obroke poskusimo sestavljati čimbolj raznoliko. Za primer: polovico krožnika naj zavzemata zelenjava in sadje, četrtino živila z visoko vsebnostjo beljakovin (pusto meso, mleko in mlečni izdelki, stročnice in ribe), četrtino pa naj zavzemajo živila z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov (polnozrnata žita in žitni izdelki, testenine, kruh in riž).

Zimska zelenjava iz lokalne pridelave, kot so korenje, zelje, ohrovt, repa, rdeča pesa, čebula, česen, pastinak in solate, ter sadje (jabolka, hruške, kivi) nas preskrbijo s potrebnimi vitamini C, A in E ter minerali. Tudi šipek je cenjen zaradi velikih količin vitamina C.

V vsakodnevni prehrani s polnozrnatimi živili zagotavljamo organizmu potrebno količino netopnih prehranskih vlaknin. Če redno uživamo ta živila, ohranjamo telesno toploto, saj so odličen izvor vitamina B, magnezija in selena. Te sestavine pa pripomorejo, da se vaše telo na mrazu začne počasneje ohlajati.

Prav je, da si v hladnih mesecih pripravljamo kuhane obroke. Nepogrešljive so tople jedi na žlico, kot so razne juhe in enolončnice. Prav tako pozimi ne smemo pozabiti uživati kislega zelja, ki poleg tega, da razstruplja naše telo, le-to oskrbi z zadostno količino vitaminov (vit. C, K in B, antioksidanti, folna kislina), ter mineralov (kalij, kalcij, natrij, magnezij, fosfor in železo). Kislo zelje skrbi za dobro delovanje imunskega sistema, se bori proti vnetjem, virusom, bakterijam in drugim patogenom.

Vir:  spletna stran Vizita.si

Starši se ob odhodu svojega otroka v vrtec pogosto sprašujejo, kako se bo tam počutil in tudi kako se bo vključil v skupino.

Za otroka predstavlja uvajalno obdobje, kakor tudi vsak začetek šolskega leta stresno situacijo. Velik del pri navajanju na vrtec pripomore med drugim tudi način prehranjevanja in vrsta ter priprava ponujene hrane. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil otrok doma navajen morda le določene vrste hrane in v določeni obliki.

Z ozirom na dejstvo, da je ravno prehranjevanje optimalno orodje za učenje osnov zdravstveno-higienskih načel, je primerno s tem začeti že od prvega dne vključenosti v vrtec.
Tako postopek prehranjevanja v vrtcu poteka v več zaporednih fazah:

1.    PRIPRAVA PROSTORA – prezračevanje igralnice, čiščenje miz.

2.    PRIPRAVA OTROK IN STROKOVNIH DELAVK/CEV – pravilno umivanje rok otrok in vzgojiteljic/jev ter njihovih pomočnic/kov pred obrokom.

3.    POGRINJEK – podstavek, papirnati prtiček, jedilni pribor (prilagojen otrokovemu starostnemu obdobju), posebni pogrinjki ob praznikih ali praznovanjih.

4.    RAZDELJEVANJE HRANE – stik otrok s kuharico/jem in z organizatorko prehrane, motiviranje otrok za zdravo prehrano (vpliv odrasle osebe).

5.    POSPRAVLJANJE – odlaganje prtičkov v koš za mešane komunalne odpadke,  pospravljanje ostankov hrane v skupno posodo (učenje odnosa do hrane), pospravljanje podstavkov, krožnikov, skodelic in jedilnega pribora z mize, mokro brisanje miz, umivanje otrokovih ust ter rok otrok in strokovnih delavk/cev.

PRAZNOVANJE OTROKOVEGA ROJSTNEGA DNE

Starši v vrtec praviloma ne smejo prinašati hrane. Razlog je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil po Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil, izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l.RS, št. 52/00). Rojstni dan otrok v vrtcu praznujemo brez posebne hrane in pijače. Ob tem uporabimo druge alternativne oblike praznovanja, ki dajejo otroku možnost, da je tisti dan res nekaj posebnega.

Zaposleni v vrtcu se zavedamo, da pravilno prehranjevanje, dovolj gibanja in počitka tvorijo celoto, ki skrbi za dobro počutje človeka in je neizbežna osnova, na kateri lahko uresničujemo tudi najvišje postavljene cilje.

V centralnih in lastnih kuhinjah dnevno pripravljamo tri obroke hrane (zajtrk, dopoldanska malica in kosilo). Z naštetimi obroki organizmu zagotovimo 70 – 75 % celodnevnih potreb po energiji in hranilnih snoveh. V kolikor bi otrok ves omenjen delež hrane zaužil v dopoldanskem času (do poldneva), bi le-ta predstavljal za organizem preveliko obremenitev. Priporočena ura za kosilo je torej med 12.30 in 13.30 uro. Ker se želimo čimbolj približati otrokovim navadam in njegovemu dnevnemu bioritmu, imamo organizirano kosilo po počitku. Po glavnem obroku se zaradi polnega želodca spanje tudi odsvetuje.

Zajtrk je eden najpomembnejših obrokov dneva, saj organizmu izboljša kognitivne sposobnosti in poveča delovno storilnost. V našem vrtcu dvakrat na teden spodbujamo uživanje mlečnega zajtrka, vendar imajo otroci takrat na razpolago še drug zajtrk.

Dopoldanska malica predstavlja premostitev med dvema glavnima obrokoma. Zaradi tega je sestavljena iz živil, ki so hitreje prebavljiva. Malica je kljub temu pestra.

Kosilo je glavni obrok dneva, s katerim vnesemo v telo največ energije in hranilnih snovi. Vse jedi so pripravljene sveže, tudi sladice. Sokovi so dodani obrokom z namenom izpopolnjevanja hranilne vrednosti obroka.

Glede na režim prehranjevanja in na čas otrokove dejavnosti so obroki hrane razporejeni tako, da se med njimi zagotovi najmanj dve uri presledka. Za uživanje zajtrka in malice namenimo najmanj 15 minut, za uživanje kosila pa najmanj 30 minut časa. Hranjenje v vrtcu poteka umirjeno, brez čakanja in posebnega pripravljanja in pri obrokih se nam ne mudi (Kurikilum za vrtce, Urad RS za šolstvo, 1999).

Prisotnost dveh strokovnih delavk/cev v času počitka in kosila prinaša posebno prednost, saj se tako prilagodimo vsakemu posamezniku. Otroci v skupini, ki ne želijo počivati, so tako vključeni v umirjene dejavnosti v igralnici ali na prostem (npr. poslušanje pravljic, igranje družabnih iger…).

Ker imamo skoraj na vseh enotah vrtca lastne oz. centralne kuhinje, lahko otroci spijo nekoliko dlje. Hrana je namreč pripravljena tik pred razdeljevanjem in se tako lahko ohranja na toplem še nekoliko časa.

• ZDRAVA PREHRANA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU  (PDF · 1 MB)

VEČ vitaminov in mineralov

Preliminarne raziskave kažejo na velik potencial in višjo prehransko vrednost EKO hrane. Ekološko pridelana živila vsebujejo več vitaminov in mineralov kot živila konvencionalne pridelave, zato ni potrebe po dragih sintetičnih prehranskih dodatkih. Številne študije so v ekoloških živilih pokazale tudi znatno višji nivo antioksidantov* (flavonoidov, fenolov in vitamina C). EKO živila imajo nižjo vsebnost vode, še posebej zelenjava, sadje in meso.

Ekološko pridelana živila imajo visoko zdravstveno, hranilno in prehransko vrednost. Tako zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, možganske kapi in znižujejo tveganje za prirojene napake plodu.

Splošna prepoved uporabe genske tehnologije v ekološki pridelavi zmanjšuje dodatno tveganje za človeško zdravje!

MANJ škodljivih snovi

Ekološko pridelana hrana vsebuje bistveno manj neželenih snovi, kot so ostanki nitratov, pesticidov … . Poleg tega se pri ekološki predelavi ne uporablja umetnih ojačevalcev okusa, arom, barvil in stabilizatorjev, ki so nepotrebno breme za naše telo. Hrana, pridelana na intenzivni način vsebuje do 70 odstotkov več pesticidov in ima 40 odstotkov manj oksidantov kot hrana iz ekološke pridelave. Pri slednji se namreč uporabljajo postopki, ki ohranjajo prehransko vrednost živil.

Certifikat o ekološki pridelavi je tudi zagotovitev izvora pridelka širši javnosti. Je jamstvo, da je pridelek vzgojen in pridelan v slovenski zemlji ter ne vsebuje škodljivih kemijskih dodatkov in pesticidov. V Sloveniji porabimo bistveno manj mineralnih gnojil in pesticidov kot v kmetijsko razvitejših zahodnih državah, certifikat pa nam dodatno zagotavlja, da se slovenski pridelovalci držijo strogih standardov ekološke pridelave.

BOLJŠI okus in vitalnost

Ekološka pridelava daje živilom posebno aromo in polnost okusa. Naravna hrana, ki vsebuje vse potrebne vitamine in minerale, ima boljši okus od konvencionalno pridelane. Recept za boljši okus pa je v zdravi, čisti zemlji, kvalitetnih semenih ter v organskih gnojilih. EKO živila so med drugim izjemno vitalna in se dolgo ohranijo, saj vsebujejo lastne snovi za varovanje pred vplivi iz okolja.

Zavedajmo se, da se s pridelavo živil na ekološki način ohranja narava in pristno slovensko podeželje.

EKO živila so živila najvišje prehranske in biološke vrednosti in zato zelo priporočljiva za prehrano naših otrok.

VAROVANJE ozračja

Polja ekoloških pridelovalcev vsebujejo 28 odstotkov več ogljika kot ostala. V zemlji je veliko organizmov, ki prenašajo ogljik. V primerjavi s kemično obdelano, je zemlja ekoloških pridelovalcev bolj rodovitna in kljub škodljivcem proizvede skoraj enako količino pridelka. S shranjevanjem in zadrževanjem ogljika v zemlji ekološki kmetovalci delujejo proti klimatskim spremembam.

Zakaj izbirati LOKALNO pridelane ekološke izdelke?

• Kratke transportne poti: Po lokalno pridelano sezonsko hrano ni treba daleč. Na voljo je na lokalnih tržnicah ali pri bližnjih kmetih. Je veliko bolj zdrava, sveža in seveda okusnejša od živil, pripeljanih iz oddaljenih krajev. Slednja imajo poleg tega, da na poti izgubijo precej vitaminov in mineralov, še velik vpliv na onesnaževanje okolja. Tako se z izbiro lokalno pridelane ekološke hrane zmanjšuje ogljični odtis v okolju, ki nastane pri daljših prevozih.
• Manj embalaže: Lokalni izdelki so pakirani v manj embalaže, ki je večinoma razgradljiva.
• Razvoj podeželja, ohranjanje delovnih mest: Z nakupom lokalnih izdelkov dajemo podporo kmetom za pridelavo kvalitetnih pridelkov. Tako posledično preprečujemo izginjanje manjših kmetij. Prihodek ostane v domačem okolju.
• Varnost hrane: V Sloveniji imamo enega najboljših evropskih sistemov kontrole varnosti hrane! Lokalno pridelano hrano pripravijo ljudje, ki jih poznamo.

HRANA NI ZA V SMETI

Letno v povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže okoli 64 kg hrane.

Na leto to pomeni pri nas zavrženih 150 tisoč, na svetu pa 1,3 milijarde ton hrane. Ta količina bi zadostovala za vsa lačna usta na svetu.

Košček kruha pri zajtrku, pest testenin pri kosilu, gnilo jabolko, pol jogurta, nekaj solate – pa se nabere. Uporabimo torej vse sestavine oz. živila.

»NAJPREJ POJEJ MENE«

»Pojej, kar si kupil« bi moralo biti prvo geslo borcev proti zavrženi hrani. Sliši se preprosto, vendar vsi vemo, kako hitro pozabimo na ostanek kosila ali na pol pojedenega lončka kisle smetane v hladilniku. Da bi se temu izognili, lahko eno poličko v hladilniku namenite hrani, ki jo je treba čim prej pojesti. Otroci lahko izdelajo majhen kartonski znak, npr. »najprej pojej mene« in z njim opremite polico. Tako bodo vsi družinski člani vedeli, po katerih živilih naj sežejo najprej.«

(Gregor Cerar, Eko šola)

 Prva trgovina na svetu z »odsluženo« hrano – »wefood«

Gre za trgovino na Danskem, katera prodaja izključno hrano, ki je pred iztekom roka po znižani ceni. Poleg teh izdelkov, prodajajo tudi izdelke z poškodovano embalažo in  z nepravilnimi oznakami na embalaži, ki jih v trgovini ni mogoče prodajati.

V trgovini poudarjajo, da niso trgovina za »revne«, temveč za vse, ki želijo zmanjšati obseg zavržene hrane.

Restavracija brez odpadkov – »zero waste«

V britanskem mestu Brighton je nastala restavracija Silo, ki temelji na spoštovanju okolja, načina pridelave, človeškega telesa in sestavin, ki jih vnašamo vanj.

Sami ustvarjajo svoje fermentirane pijače, sami meljejo moko, izdelujejo maslo, mandljevo mleko, kosmiče… Restavracija ne ustvarja nobenih odpadkov, vse kar pride vanjo, pride v embalaži za večkratno uporabo. Hrana se pripravlja sproti, po potrebi zato ni veliko ostankov. Kar ostane predelajo v kompost.

  5 korakov za manj zavržene hrane v domačem gospodinjstvu

1. Načrtuj obroke in premišljeno kupuj! 

Naredite seznam jedi, ki jih boste pripravili prihodnji teden. Četudi hrano kupujete sproti, je pomembno imeti nakupovalni listek, še preden stopite v trgovino. Pri načrtovanju jedilnika naj vam pomagajo otroci.

 2. Porabi, kar je v hladilniku!

Najprej preglejte in uporabite živila, ki jih že imate v hladilniku in shrambi. Živila vključite v svoj jedilnik.

3. Upoštevaj tedenske aktivnosti!

Jedilnik načrtujte glede na svoje tedenske aktivnosti. Če vas čaka naporen teden, razmislite, ali boste resnično lahko pripravili obrok, ki ste si ga zamislili. Za takšne dni načrtujte preproste obroke, ki se pripravijo hitro.

4. Pripravi obrok iz ostankov obrokov!

Načrtujte dan, ko boste pri pripravi jedi uporabili ostanke obrokov. Le kakšni bodo predlogi vaših otrok?

5. Napiši tedenski jedilnik!

Svoj tedenski jedilnik pritrdite na hladilnik. Tu ga bodo opazili vsi družinski člani. Pomagal vam bo slediti pravi poti in preprečiti družinskim članom nakup dodatne – nepotrebne hrane.

Vir:

Revija Lupa, str. 7 – 13 (april 2019)

Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da Slovenci zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje rib do dvakrat tedensko.

• Zloženka_Ribe v prehrani  (PDF · 669 KB)

JABOLKO NA DAN – ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN

Bistvena prehrambna vrednost jabolk je v snoveh, ki so prisotne v majhnih količinah, vendar so nujno potrebne za usklajeno delovanje našega organizma. To so vitamini ter mineralne in balastne snovi, ki uravnavajo prebavne funkcije v našem organizmu, zmanjšujejo nivo holesterola, vežejo toksične snovi in jih odvajajo iz telesa. Eno samo jabolko nas oskrbi s kar 30% dnevno priporočene količine prehranske vlaknine. Blagodejni učinek na prebavo pa ima poleg vlaknin tudi velika vsebnost vode (80 %).

Sestava sladkorjev je takšna, da lahko jabolka uživajo tudi diabetiki (zaradi visoke vsebnosti fruktoze). Svež in harmonični okus ustvarjajo v jabolku organske kisline. Različni encimi pa krepijo naš imunski sistem. Tako jabolko pomaga k uravnoteženi vsakdanji prehrani.

Priporočajo ga tudi v shujševalnih dietah, saj ima nizek glikemični indeks in nas nasiti daljši čas kot druge vrste sadja. Pri tem pa je potrebno biti previden, saj zaradi visoke vsebnosti zraka v sadežu (25%) večja količina zaužitih jabolk povzroča vetrove in napenjanje.

Kot ugotavlja prehranski strokovnjak dr. W.C. Willett s Harvarda, pa je naša zgodovinska odvisnost in hkrati prilagojenost na zaščitne snovi, ki jih vsebujejo jabolka, velika prednost. Banane in pomaranče ne rastejo v našem podnebnem pasu, vsebujejo druge zaščitne snovi in predstavljajo novost za naš prebavni sistem. Jabolko je torej za naše zdravje še vedno velikega pomena.

Rezultati raziskav so potrdili pozitivne učinke uživanja jabolk na zdravje ljudi, a so hkrati poudarili, da moramo za blagodejne učinke zaužiti vsaj eno jabolko na dan. To je pomembno, ker Slovenci, glede na statistične podatke, pojemo le sadež ali dva na teden. (povzeto po Nahtigal)

Nakup in hranjenje

Pri nakupu pazimo, da izberemo sveže, značilno obarvane in zrele sadeže, čvrste na otip. Hranimo jih v hladnem in suhem prostoru, saj višje temperature pospešijo proces zorenja jabolk ter negativno vplivajo na njihovo aromo in teksturo, vlaga pa povzroči gnitje sadežev. Nezrela jabolka blede barve ali prezrela jabolka, mehka na otip ali z nagubano lupino ter močno poškodovana, gnila jabolka ne sodijo v nakupovalno košarico. Svežost sadežev je dejavnik, ki pomembno vpliva na prehransko moč jabolk.

Lupiti ali ne?

Z lupljenjem jabolk odstranimo polovico prehranske vlaknine in antioksidantov. Antioksidanti v koži so dva do šestkrat bolj učinkoviti v primerjavi z antioksidanti v mesu, seveda pa je njihova »zdravilnost« odvisna tudi od sorte jabolk.

Koža jabolka je bogata z netopno vlaknino, ki pospešuje prebavo in preprečuje zaprtje. Pektin (topna prehranska vlaknina) zmanjšuje škodljive učinke slabega (LDL) holesterola, omogoči počasno sproščanje sladkorja ter tako ohranja stabilno raven sladkorja v krvi.

Jabolka razstrupljajo organizem, jabolčni sok pa ima tudi antivirusne lastnosti. Učinkovita kombinacija antioksidantov izboljša kognitivne sposobnosti in spomin. Vse to potrjuje dejstvo, da sadež odlikuje edinstvena in neponovljiva zmes različnih sestavin, za katere je poskrbela narava.

PRIPOROČILA O UŽIVANJU JABOLKA ZA OTROKE

Za prehrano dojenčkov je najbolj primerna kuhana jabolčna kaša, saj je lahko prebavljiva.

Presno jabolko je naravna zobna krtačka, nepogrešljiva za zdrave zobe in dlesni. Grizenje in žvečenje jabolka krepi dlesni, sladkor pa povečuje izločanje sline, ki zmanjšuje vsebnost bakterij v ustih.

Kadar malčku ponudimo jabolčni sok, naj bo le-ta vedno pasteriziran. Nepasteriziran sadni sok namreč vsebuje bakterije (na primer E. coli), ki predstavljajo nevarnost za zdravje otrok. Pa tudi s količino sokov pri otrocih ni za pretiravati, saj so le-ti pogosti povzročitelji driske. Vzrok je bogata vsebnost naravnih sladkorjev (fruktoze in sorbitola).

Prednosti, ki ji s seboj nosi jabolko:

• sveže, surovo jabolko je odlično zdravilo za premagovanje zaprtja;

• kuhano ali pečeno jabolko premaga drisko;

• vsebuje bor, esencialni mineral, ki vpliva na močne kosti;

• olajša suh, trdovraten kašelj in celo ledvične kamne;

• ker vsebuje veliko kalija in nič natrija, je odlično za zdravo in močno srce, preprečuje pa tudi povišan krvni tlak.

(povzeto po Nahtigal)

Pesticidi – redni spremljevalci sadja

Prehranski strokovnjaki priporočajo redno uživanje sadja in zelenjave, ki pa vsebujeta tudi neželene pesticide, ki predstavljajo nevarnost predvsem za malčke.

Različne vrste sadja vsebujejo različne pesticide, največ ostankov le-teh pa najdemo v jagodah, češnjah, breskvah, nektarinah, jabolkih in hruškah.

Možnosti, s katerimi zmanjšamo vsebnost pesticidov v jabolkih, so: lupljenje sadežev, toplotna obdelava, nakup ekološko ali integrirano pridelanih ali vsaj domačih jabolk, ter uživanje različnih sort jabolk ter drugega sadja. Sadeže vedno temeljito operemo pod tekočo vodo, ustrezno pripravimo (olupimo, narežemo, izdolbemo peščišče) in pazimo, da malček ne pogoltne pečk, ki niso primerne za prehrano. (povzeto po Nahtigal)

Vir: 

Revija Moj malček

KAKI – ZLATO JABOLKO

Kaki je okusen in zdrav sadež, ki pa ga pri nas, kljub številnim dobrim lastnostim, še vedno premalo poznamo in cenimo.
Gojijo ga na Daljnem vzhodu že več kot tisoč let let, največja pridelovalka pa je Kitajska. Azijci jedo tako svež kot predelan kaki. V Evropi sta največji pridelovalki kakija Italija in Španija.
Pri nas ga gojijo predvsem v Brdih, na Vipavskem in v Slovenski Istri, kjer že nekaj let prirejajo kakiju v čast “Praznik kakijev”.
Slovenci uživamo kaki pretežno v sveži obliki, v zadnjih letih pa se počasi povečuje tudi ponudba posušenega kakija, kakijeve marmelade, peciva s kakijem, idr.
Odlikuje ga razmeroma enostavna pridelava, saj je dokaj odporna sadna vrsta in zato uporaba škropiv ni potrebna.

Sorte
Obstaja več sort kakijev. Nekatere je treba najprej mediti, da izgubijo svojo trpkost, druge pa lahko uživamo že trde – podobno kot jabolka.
Trpek okus dajejo kakiju tanini in dokler jih je v njem veliko, ni ravno užiten. V procesu zorenja pa se trpkost zmanjša in pri nekaterih sortah tudi popolnoma izgine.
Nekatere sorte kakijev vsebujejo rjava semena mandljaste oblike, druge sorte so brez njih.

Prehranska vrednost
Kaki je izjemno bogat z vitamini in minerali. V njem je še posebej veliko vitaminov A in C ter mineralov, kot so kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo.
Kaki je bogat tudi s prehransko vlaknino, zato pomaga pri težavah z zaprtjem, ki je pogosta nadloga starostnikov in žensk.Vsebuje pa tudi razmeroma veliko sladkorja, zato sodi med energijsko bogate sadeže.
Zaradi vsega naštetega pripisujejo kakiju številne ugodne učinke na zdravje. Tako naj bi ugodno vplival na delovanje ledvic in jeter, na oči in kožo, spodbujal naj bi presnovo in celo zmanjševal koncentracijo holesterola v krvi.
Seveda pa kaki pomaga pri vzdrževanju zdravja le takrat, ko se tudi sicer prehranjujemo pestro in je sadje le majhen del našega zdravega načina življenja.

Nekaj zamisli in nasvetov
•    Kaki lahko postrežemo kot sladico. Najprej ga grobo zmešamo ali pretlačimo, po želji pa dodamo nekaj kapljic limone. Dobimo kakijev pire in postrežemo ga v manjši skledici, po želji pa dodamo še smetano ali kepico vaniljevega sladoleda. Po okusu in videzu se k tako pripravljenemu kakiji dobro poda tudi jabolčna čežana.
•    Sadež lahko tudi zamrznemo. Pred tem ga grobo zmešamo z mešalnikom ali pretlačimo, dodamo nekaj kapljic limone in z vsebino napolnimo vrečke ali plastične posode. Zamrznjen kaki je treba porabiti v šestih mesecih, torej nekje do poletja.
•    Sadež lahko tudi posušimo, pri čemer potemni. Okus posušenih kakijev pa spominja na okus dateljnov.
•    Kaki lahko hitro zmedimo v zaprtih kartonskih škatlah ali v papirnati vrečki, v katero damo nekaj jabolk ali banan.
•    Koščke kakija lahko ponudimo tudi poleg perutnine in ribe.