-
Navigacija
s tipkovnico
Varna, uravnotežena in kakovostna zdrava prehrana je eden od temeljev zdravja, saj zagotavlja ustrezen psihofizičen razvoj in dobro počutje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otrokom privzgajamo že v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja v kasnejšem življenjskem obdobju ter s tem tudi zdravje v odrasli dobi.
V vrtcu otroci spoznavajo raznolika živila iz vseh osnovnih hranilnih skupin ter različne okuse. Navajanje otrok na primerne prehranjevalne vzorce ter uvajanje novih in nepoznanih živil zahteva ogromno motivacije, iznajdljivosti in potrpljenja s strani odraslih. Otrok v vrtcu ne silimo v novosti pri hrani, jih pa spodbudimo k poskušanju.
Po okusu in pripravi je hrana v vrtcu prilagojena otrokom. Konsistenca hrane je primerna, kar omogoča optimalni razvoj zob in ustne votline. Med obroki otrokom nudimo navadno pitno vodo, ki je najprimernejša izbira za potešitev žeje.
Zraven načela pestrosti se držimo tudi načel varnosti in visoke kakovosti živil. Vse to zagotavljamo z vzpostavljenim preventivnim sistemom HACCP.
Za vsa živila in jedi, ki jih uporabljamo in pripravljamo v našem vrtcu, so označeni alergeni. Več informacij o označevanju alergenov najdete v poglavju Jedilniki, pod zavihkom Alergeni v živilih.
Pri načrtovanju prehrane upoštevamo prenovljene Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod RS za šolstvo, 2024), ki predstavljajo najučinkovitejši in najracionalnejši način omogočanja zdravega prehranjevanja. Smernice dosegajo cilj trajnostnega razvoja, s poudarkom na vzgajanju zdravih prehranskih navad otrok, njihovemu odnosu do hrane in zmanjšanju odpadne ter zavržene hrane v celotni prehranski verigi.
Jedilnik je ves čas na vpogled staršem na spletni strani in na oglasnih deskah, da lahko dnevno spremljajo prehrano svojega otroka in jo dopolnjujejo s prehrano doma.
Za otroke z alergijami ali drugimi prehranskimi preobčutljivostmi na hrano pripravljamo dietne obroke na podlagi zdravniškega Potrdila o medicinsko indicirani dieti za otroka.
Javni vzgojno izobraževalni zavodi nismo dolžni zagotavljati prilagojenih oblik prehrane, ki niso medicinsko indicirane. To pomeni, da v Vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica ne pripravljamo drugačnih oblik prehrane, ki temeljijo na prehranskih posebnostih družin. Staršem vseh zdravih otrok je ponujena prehrana razvidna iz javno dostopnega jedilnika.
Starši se ob odhodu svojega otroka v vrtec pogosto sprašujejo, kako se bo tam počutil in tudi kako se bo vključil v skupino.
Za otroka predstavlja uvajalno obdobje, kakor tudi vsak začetek šolskega leta stresno situacijo. Velik del pri navajanju na vrtec pripomore med drugim tudi način prehranjevanja in vrsta ter priprava ponujene hrane. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil otrok doma navajen morda le določene vrste hrane in v določeni obliki.
Z ozirom na dejstvo, da je ravno prehranjevanje optimalno orodje za učenje osnov zdravstveno-higienskih načel, je primerno s tem začeti že od prvega dne vključenosti v vrtec.
Tako postopek prehranjevanja v vrtcu poteka v več zaporednih fazah:
1. PRIPRAVA PROSTORA – prezračevanje igralnice, čiščenje miz.
2. PRIPRAVA OTROK IN STROKOVNIH DELAVK/CEV – pravilno umivanje rok otrok in vzgojiteljic/jev ter njihovih pomočnic/kov pred obrokom.
3. POGRINJEK – podstavek, papirnati prtiček, jedilni pribor (prilagojen otrokovemu starostnemu obdobju), posebni pogrinjki ob praznikih ali praznovanjih.
4. RAZDELJEVANJE HRANE – stik otrok s kuharico/jem in z organizatorko prehrane, motiviranje otrok za zdravo prehrano (vpliv odrasle osebe).
5. POSPRAVLJANJE – odlaganje prtičkov v koš za mešane komunalne odpadke, pospravljanje ostankov hrane v skupno posodo (učenje odnosa do hrane), pospravljanje podstavkov, krožnikov, skodelic in jedilnega pribora z mize, mokro brisanje miz, umivanje otrokovih ust ter rok otrok in strokovnih delavk/cev.
PRAZNOVANJE OTROKOVEGA ROJSTNEGA DNE
Starši v vrtec praviloma ne smejo prinašati hrane. Razlog je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil po Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil, izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l.RS, št. 52/00). Rojstni dan otrok v vrtcu praznujemo brez posebne hrane in pijače. Ob tem uporabimo druge alternativne oblike praznovanja, ki dajejo otroku možnost, da je tisti dan res nekaj posebnega.
Spoštovani starši,
obveščamo vas, da so s šolskim letom 2024/2025 stopile v veljavo prenovljene prehranske smernice, katere smo dolžni upoštevati vsi vzgojno-izobraževalni zavodi v Sloveniji.
Ključne novosti v smernicah so vezane na:
Več podrobnosti glede novosti lahko preberete v dokumentu, ki se nahaja v priponki.
Pridružite se nam pri zaščiti zdravih prehranskih navad otrok.
Zaposleni v vrtcu se zavedamo, da pravilno prehranjevanje, dovolj gibanja in počitka tvorijo celoto, ki skrbi za dobro počutje človeka in je neizbežna osnova, na kateri lahko uresničujemo tudi najvišje postavljene cilje.
V centralnih in lastnih kuhinjah dnevno pripravljamo tri obroke hrane (zajtrk, dopoldanska malica in kosilo). Z naštetimi obroki organizmu zagotovimo 70 – 75 % celodnevnih potreb po energiji in hranilnih snoveh. V kolikor bi otrok ves omenjen delež hrane zaužil v dopoldanskem času (do poldneva), bi le-ta predstavljal za organizem veliko obremenitev. Priporočena ura za kosilo je torej med 12.30 in 13.30 uro.
Ker se želimo čimbolj približati otrokovim navadam in njegovemu dnevnemu bioritmu, je organizirano kosilo po počitku. Po glavnem obroku se zaradi polnega želodca spanje tudi odsvetuje.
Zajtrk je eden najpomembnejših obrokov dneva, saj organizmu izboljša kognitivne sposobnosti in poveča delovno storilnost. V našem vrtcu dvakrat na teden spodbujamo uživanje mlečnega zajtrka, pri čemer imajo otroci takrat na razpolago tudi drug zajtrk.
Dopoldanska malica predstavlja premostitev med dvema glavnima obrokoma. Zaradi tega je sestavljena iz živil, ki so hitreje prebavljiva. Malica je kljub temu pestra.
Kosilo je glavni obrok dneva, s katerim vnesemo v telo največ energije in hranilnih snovi. Vse jedi so pripravljene sveže, tudi sladice. Sokovi so dodani obrokom z namenom izpopolnjevanja hranilne vrednosti obroka.
Glede na režim prehranjevanja in na čas otrokove dejavnosti so obroki hrane razporejeni tako, da se med njimi zagotovi najmanj dve uri presledka. Za uživanje zajtrka in malice namenimo najmanj 15 minut, za uživanje kosila pa najmanj 30 minut časa. Hranjenje v vrtcu poteka umirjeno, brez čakanja in posebnega pripravljanja. Pri obrokih se nam ne mudi. (Kurikulum za vrtce, Urad RS za šolstvo, 1999)
Prisotnost dveh strokovnih delavk/cev v času počitka in kosila prinaša posebno prednost, saj se tako prilagodimo posameznemu otroku. Otroci v skupini, ki ne želijo počivati, so tako vključeni v umirjene dejavnosti v igralnici ali na prostem (npr. poslušanje pravljic, igranje družabnih iger…).
Ker imamo skoraj na vseh enotah vrtca lastne oz. centralne kuhinje, lahko otroci spijo nekoliko dlje. Hrana je namreč pripravljena tik pred razdeljevanjem in se tako lahko ohranja na toplem še kratek čas.
Predšolsko obdobje predstavlja čas izjemnih prehranskih potreb. Pri tem imamo velik vpliv odrasli, ki oblikujemo otrokovo prihodnost.
Več o tem v pripetem dokumentu.
VEČ vitaminov in mineralov
Preliminarne raziskave kažejo na velik potencial in višjo prehransko vrednost EKO hrane. Ekološko pridelana živila vsebujejo več vitaminov in mineralov kot živila konvencionalne pridelave, zato ob uživanju le-teh ni potrebe po dragih sintetičnih prehranskih dodatkih. Številne študije so v ekoloških živilih pokazale tudi znatno višji nivo antioksidantov* (flavonoidov, fenolov in vitamina C). EKO živila imajo nižjo vsebnost vode, še posebej zelenjava, sadje in meso.
Ekološko pridelana živila imajo visoko zdravstveno, hranilno in prehransko vrednost. Tako zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, možganske kapi in znižujejo tveganje za prirojene napake plodu.
Splošna prepoved uporabe genske tehnologije v ekološki pridelavi zmanjšuje dodatno tveganje za človeško zdravje.
MANJ škodljivih snovi
Ekološko pridelana hrana vsebuje bistveno manj neželenih snovi, kot so ostanki nitratov in pesticidov. Poleg tega se pri ekološki predelavi ne uporablja umetnih ojačevalcev okusa, arom, barvil in stabilizatorjev, ki so nepotrebno breme za naše telo.
Certifikat o ekološki pridelavi je tudi zagotovitev izvora pridelka širši javnosti. Je jamstvo, da je pridelek vzgojen in pridelan v slovenski zemlji ter ne vsebuje škodljivih kemijskih dodatkov in pesticidov. V Sloveniji porabimo bistveno manj mineralnih gnojil in pesticidov kot v kmetijsko razvitejših zahodnih državah, certifikat pa nam dodatno zagotavlja, da se slovenski pridelovalci držijo strogih standardov ekološke pridelave.
BOLJŠI okus in vitalnost
Ekološka pridelava daje živilom posebno aromo in polnost okusa. Naravna hrana, ki vsebuje vse potrebne vitamine in minerale, ima boljši okus od konvencionalno pridelane. Recept za boljši okus pa je v zdravi, čisti zemlji, kvalitetnih semenih ter v organskih gnojilih. EKO živila so med drugim izjemno vitalna in se dolgo ohranijo, saj vsebujejo lastne snovi za varovanje pred vplivi iz okolja.
Zavedajmo se, da se s pridelavo živil na ekološki način ohranja narava in pristno slovensko podeželje.
EKO živila so živila najvišje prehranske in biološke vrednosti in zato zelo priporočljiva za prehrano predšolskih otrok.
VAROVANJE ozračja
Polja ekoloških pridelovalcev vsebujejo 28 odstotkov več ogljika kot ostala. V zemlji je veliko organizmov, ki prenašajo ogljik. V primerjavi s kemično obdelano, je zemlja ekoloških pridelovalcev bolj rodovitna in kljub škodljivcem proizvede skoraj enako količino pridelka. S shranjevanjem in zadrževanjem ogljika v zemlji ekološki kmetovalci delujejo proti klimatskim spremembam.
Zakaj izbirati LOKALNO pridelane ekološke izdelke?
Letno v povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže okoli 64 kg hrane. To pomeni pri nas zavrženih 150 tisoč, na svetu pa 1,3 milijarde ton hrane. Ta količina bi zadostovala za vsa lačna usta na svetu.
Košček kruha pri zajtrku, pest testenin pri kosilu, gnilo jabolko, pol jogurta, nekaj solate – pa se nabere. Uporabimo torej vse sestavine oz. živila.
»NAJPREJ POJEJ MENE«
»Pojej, kar si kupil« bi moralo biti prvo geslo borcev proti zavrženi hrani. Sliši se preprosto, vendar vsi vemo, kako hitro pozabimo na ostanek kosila ali na pol pojedenega lončka kisle smetane v hladilniku. Da bi se temu izognili, lahko eno poličko v hladilniku namenite hrani, ki jo je treba čim prej pojesti. Otroci lahko izdelajo majhen kartonski znak, npr. »najprej pojej mene« in z njim opremite polico. Tako bodo vsi družinski člani vedeli, po katerih živilih naj sežejo najprej. (Gregor Cerar, Eko šola)
Prva trgovina na svetu z »odsluženo« hrano – »wefood«
Gre za trgovino na Danskem, katera prodaja izključno hrano, ki je pred iztekom roka po znižani ceni. Poleg teh izdelkov prodajajo tudi izdelke z poškodovano embalažo in z nepravilnimi oznakami na embalaži, katerih v trgovini ni mogoče prodajati. V trgovini poudarjajo, da niso trgovina za »revne«, temveč za vse, ki želijo zmanjšati obseg zavržene hrane.
Restavracija brez odpadkov – »zero waste«
V britanskem mestu Brighton je nastala restavracija Silo, ki temelji na spoštovanju okolja, načina pridelave, človeškega telesa in sestavin, ki jih vnašamo vanj. Sami ustvarjajo svoje fermentirane pijače, sami meljejo moko, izdelujejo maslo, mandljevo mleko, kosmiče… Restavracija ne ustvarja nobenih odpadkov, vse kar pride vanjo, pride v embalaži za večkratno uporabo. Hrana se pripravlja sproti, po potrebi zato ni veliko ostankov. Kar ostane, predelajo v kompost.
1. Načrtuj obroke in premišljeno kupuj!
Naredite seznam jedi, ki jih boste pripravili prihodnji teden. Četudi hrano kupujete sproti, je pomembno imeti nakupovalni listek, še preden stopite v trgovino. Pri načrtovanju jedilnika naj vam pomagajo otroci.
2. Porabi, kar je v hladilniku!
Pred nakupom najprej preglejte in uporabite živila, ki jih že imate v hladilniku in shrambi. Le-te vključite v svoj jedilnik.
3. Upoštevaj tedenske aktivnosti!
Jedilnik načrtujte glede na svoje tedenske aktivnosti. Če vas čaka naporen teden, razmislite, ali boste resnično lahko pripravili obrok, ki ste si ga zamislili. Za takšne dni načrtujte preproste obroke, ki se pripravijo hitro.
4. Pripravi obrok iz ostankov obrokov!
Načrtujte dan, ko boste pri pripravi jedi uporabili ostanke obrokov. Le kakšni bodo predlogi vaših otrok?
5. Napiši tedenski jedilnik!
Svoj tedenski jedilnik pritrdite na hladilnik. Tu ga bodo opazili vsi družinski člani. Pomagal vam bo slediti pravi poti in preprečiti družinskim članom nakup dodatne – nepotrebne hrane.
Vir: revija Lupa, str. 7 – 13 (april 2019)
Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje in počutje posameznika, kar se še posebej odraža pri otroku.
V Vrtcu “Otona Župančiča” Slovenska Bistrica prehrani otrok namenjamo veliko pozornosti, saj le-ta predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za nemoten razvoj otroka in za varovanje zdravja. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v zagotovitev zdrave prehrane, ki mora biti obenem uravnotežena, varovalna, pestra, varna in trajnostna.
Z vzgojnega vidika otroke navajamo na priporočeno prehrano in primerno kulturo prehranjevanja. V otroštvu pridobljene zdrave prehranjevalne navade in ustrezen psihofizičen razvoj vplivata na izbiro živil, na način prehranjevanja ter posledično tudi na zdravje v odrasli dobi. Nove jedi se na jedilnik uvajajo postopoma.
Komisija za prehrano mesečno pripravlja pestre jedilnike za dve starostni skupini otrok. Jedilniki so vedno sezonsko obarvani, ter med drugim sestavljeni z namenom spodbujanja večjega zanimanja za hrano (različne oblike in barve živil v posameznem obroku).
Pri načrtovanju prehrane za otroke upoštevamo, da so njihove prehranske potrebe drugačne kot pri odraslih. Dosledno upoštevamo veljavne fiziološke standarde in normative za prehrano predšolskih otrok, kot tudi strokovne smernice Ministrstva za zdravje RS (Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, MZ, 2005; Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, MZ, 2008; Smernice za prehranjevanje v vzgojno – izobraževalnih ustanovah, MZ, 2010; Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ZRSŠ, 2024).
Otroci imajo prirojeno nagnjenost k sladkim in slanim okusom ter k zavrnitvi kislih in grenkih okusov.
Prehranske smernice v našem vrtcu vključujejo sledeča pravila:
Skrbimo, da je prehrana čim bolj raznolika in skladna s »prehransko piramido«.
Otrokom prvega starostnega obdobja prilagodimo hrano tako po okusu, kot tudi po konsistenci. Predvsem je pomembno, da so za otroke do dopolnjenih dveh let živila ustrezno narezana ali sesekljana (še posebej oreški in suho sadje), sveže sadje pa v začetku ponudimo v obliki sadnih kašic. Otrokom ne ponujamo gob, pijač z dodanim sladkorjem, trdih margarin, surovih jajc, jedi z jušnimi koncentrati ter zelo mastnih in zelo slanih živil. Zaradi uporabe naravnih blagih začimb, ter majhnih količin soli in sladkorja je hrana nežnega okusa.
OZNAKE NA JEDILNIKU
V jedeh, ki so na jedilniku označene s krepkimi črkami, so uporabljena ekološka živila. Označevanje le-teh na jedilniku je v skladu s pogoji označevanja ekoloških živil Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prilagojene jedi za otroke stare 1 – 2 let so napisane v posebnem temno obarvanem predelu za vsak dan sproti. Živila, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, so na jedilniku označena z zeleno barvo pisave.
Jedilnik je objavljen vsak mesec na oglasnih deskah za starše ter na spletni strani vrtca, pod zavihkom Zdravje in prehrana.
POSEBNE PREHRANSKE ZAHTEVE OTROK
Za otroke, ki potrebujejo medicinsko predpisano dieto, na vseh enotah vrtca pripravljamo posebno prilagojeno hrano.
Dietne obroke pripravljamo na osnovi Priporočil za medicinsko predpisane diete, ki so izšla avgusta 2018 s strani Ministrstva za zdravje. Z njimi so seznanjeni vsi zdravstveni zavodi v Sloveniji. V omenjenih priporočilih je navedeno, kdo predpiše indicirano dieto, za koliko časa se izdaja potrdilo in potrebne informacije v zvezi z navodili staršem ob uvedbi diete.
Pogoj za uvedbo dietne hrane za otroka, ter za vsako spremembo ali ukinitev diete je predloženo potrdilo, na posebnem obrazcu, izdanem s strani otrokovega osebnega zdravnika. Le-ta mora biti izpolnjen v celoti. Tako morata biti označena tudi veljavnost potrdila in čas trajanja diete.
Originalno potrdilo za dieto je potrebno osebno oddati organizatorki prehrane. Starši oz. skrbniki se morajo pred uvedbo diete za otroka dodatno POGOVORITI Z ORGANIZATORKO PREHRANE v vrtcu (po telefonu ali osebno).
Ob novem šolskem letu novega potrdila na priporočenem obrazcu ni potrebno dostaviti, če obstoječemu veljavnost še ni potekla.
Starši otrok z dieto naj v primeru njegove odsotnosti le-to pravočasno javijo vzgojiteljici / vzgojitelju. Prav tako je pomembno, da jo / ga pravočasno obvestijo o datumu ponovnega prihoda otroka, še posebej, ko je le-ta dalj časa odsoten. Če se otrok vrne nepričakovano, se lahko zgodi, da dietni obrok zanj ne bo pravočasno pripravljen.
Vrtec brez predloženega potrdila o medicinsko indicirani dieti ali po preteku veljavnosti potrdila NE ZAGOTAVLJA posebne prilagojene prehrane.
Seznam medicinsko indiciranih diet:
Na podlagi zdravniškega potrdila pripravimo SEZNAM DOVOLJENIH in PREPOVEDANIH ŽIVIL.
Jedilnik izpeljujemo iz osnovnega jedilnika za otroke brez omejitev pri prehrani, z dovoljenimi živili. V primeru strožjih izločitvenih diet priporočamo tudi osebno srečanje z organizatorko prehrane.
Običajni in dietni obroki se razlikujejo v tem, da za slednje strogo izločamo prepovedana živila, ki so predpisana z dieto in jih nadomeščamo s priporočenimi živili.
DOLŽNOSTI STARŠEV OTROK Z DIETNO PREHRANO
JEDILNIKI ZA OTROKE Z DIETAMI
| VRSTA DIETNE PREHRANE OZ. TEŽAVE | PREPOVEDANA ŽIVILA | NADOMESTKI |
| Alergija na mleko |
|
|
| Alergija na jajca |
|
|
| Alergija na sojo |
|
|
| Alergija na pšenico |
|
|
| Alergija na drevesne oreške in arašide |
|
|
| Alergija na ostala živila |
|
|
| Laktozna intoleranca |
|
|
| Celiakija
|
|
IZDELKI S PREČRTANIM ŽITNIM KLASOM:
|
| Fenilketonurija |
|
|
Katalog alergenov se nahaja na oglasni deski za starše – zraven jedilnika.
Spoštovani starši,
zbrali smo nekaj jedi, katere je večina otrok ocenila, da jih v vrtcu znajo kuharice in kuharji dobro pripraviti. Morda vam bodo primeri zapisanih jedilnikov v pomoč pri priprave raznolike hrane doma. V priponki se nahaja dokument s posameznimi obroki in recepti določenih jedi.
Posamezni obroki se po lastni izbiri kombinirajo za cel dan. Vsekakor je prav, da imamo pred seboj cilj uporabiti sestavine, ki se trenutno nahajajo v naši shrambi in hladilniku ali celo že na domačem vrtu. Prav tako se lahko pri zajtrkih in malicah prilagodi npr. vrsta kruha, čaja, soka, sadja. Pri kosilu prilagodimo npr. vrsto solate. Če je možno, rdečo peso v solati pripravimo iz sveže pese, ki jo skuhamo in nato narezano pripravimo kot solato.
Pri pripravi hrane za najmlajše otroke, ki so stari od 1 do 2 let, moramo biti pozorni na to, da se jedi nekoliko prilagodijo. V osnovi zanje kuhamo z minimalnim dodatkom soli, brez prekomerne uporabe ostrih začimb in jedi čim manj sladkamo. Večzrnati kruh (s semeni) ni primeren za najmlajše predšolske otroke. Nadomestimo ga z drugo vrsto kruha. Prav tako mlajšim otrokom ne ponujamo celih oreškov, ampak jih nadomestimo npr. s sesekljanim suhim sadjem. Pozorni moramo biti tudi pri uporabi kislega zelja, ki ga delno ali v celoti nadomestimo s svežim zeljem ali ohrovtom. Podobno velja pri uporabi stročnic, kot je fižol ali čičerika. Nadomestimo ju delno ali v celoti s krompirjem ter z lečo ali grahom.
Dočakali smo pomlad, ki prinaša tople in daljše dni. Poleg gibanja, telovadbe, spanja in sproščanja se lahko v te dni podamo s spremembo prehrane.
Po dolgi zimi so naše zaloge vitaminov in mineralov zelo izčrpane, saj je zimska hrana enolična, težka in mastna, sveža živila pa rudninsko in vitaminsko osiromašena. Zato spomladi nujno potrebujemo sveža pomladanska živila (regrat, šparglji, čemaž, koprive ipd.), ki so polna vitaminov in mineralov. Izogibamo se živilom z visokim glikemičnim indeksom (bel kruh, testenine in pečen krompir), ki nam sicer hitro dajo energijo, a prav tako hitro, kot jo dobimo, jo tudi izgubimo. Zato je bolje, da v svojo prehrano vključimo živila z nizkim glikemičnim indeksom (oreščki, ribe, perutnina in polnozrnati izdelki). Regratovi listi vsebujejo rudnine, beta karoten, številne vitamine in rudnine.
Pomembni so tudi antioksidanti, kot npr. vitamina C in E, betakaroten, flavonoidi, koencim Q10 ter minerali, kot so selen, cink, baker, magnezij, železo in krom. Zaradi pomanjkanja vitamina C ob koncu zime se poslabša izraba kisika v celicah in tkivih, kar povzroči slabljenje obrambnih zmožnosti organizma, posledica pa je večja obolevnost, utrujenost in povečana potreba po spanju. Zato je dobro, da spomladi uživamo čim bolj neobdelana surova živila, ki vsebujejo večje količine tega vitamina. Rastlinska hrana je zelo dober vir antioksidantov, nekaj pa jih dobimo tudi iz hrane živalskega izvora. Dobro je, da spomladi uživamo veliko zelene listnate zelenjave (npr. špinače), redkvic, mlade čebule, česna in jagodičevja. Z vitaminom C so bogati agrumi (pomaranče, grenivke, limone), južno sadje (papaja, kivi), paprika (sladka in pekoča), brstični ohrovt, brokoli, cvetača in peteršilj.
Dan lahko pričnemo s smutiji ali sveže iztisnjenimi sokovi. Vsekakor pa ne pozabimo na vodo, ki iz telesa odstranjuje strupe, prečiščuje celice in skrbi za pravilno delovanje možganov. Zato se potrudimo, da je popijemo dovolj!
Odpravimo se na sprehod v naravo ali na tržnico in si hladilnik napolnimo s svežimi živili.
Vir: spletna stran Okusno.je
Želja vseh zaposlenih v vrtcu in vseh staršev je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.
V predšolskem obdobju si otroci pridobivajo pomembne izkušnje, vzorce vedenja in stališča, ki jih večinoma obdržijo vse življenje, zato je vrtec zelo primerno vzgojno okolje za umeščanje aktivnosti, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, ki krepi in ohranja zdravje posameznika.
V vrtcu vključujemo veliko preventivnih vsebin za krepitev zdravja, ki jih izvaja strokovno osebje vrtca in zdravstveno osebje Centra za krepitev zdravja, pod okriljem Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje sodelujemo tudi v programu »Zdravje v vrtcu«. Program promovira zdravo prehranjevanje, pozitiven odnos do hrane in zavedanje o vplivih našega prehranjevanja na podnebje in okolje. Spodbuja zmanjševanje zavržene hrane in s tem negativne vplive na okolje.
S stilom življenja vsak posameznik pomembno prispeva h krepitvi svojega zdravja in s tem na obvladovanje nastanka nalezljivih in kroničnih bolezni.
Dobro počutje vseh v vrtcu in zdravje posameznika zavisi tudi od upoštevanja dobrih higienskih navad, zelo je pomembno, da starši spoštujejo naše usmeritve in v vrtec pripeljejo le zdravega otroka.
Vrtec je kolektiv, kjer se otroci srečujejo v majhnem prostoru in vsak klicenosec lahko hitro povzroči izbruh nalezljive bolezni.
Z vzpostavljenim zdravstveno higienskim režimom v vrtcu koordiniramo ukrepe za preprečevanje in omejitev širjenja nalezljivih bolezni v vrtcu. Ker predšolski otroci šele osvajajo dobre higienske prakse, strokovno osebje veliko časa nameni dejavnostim, ki pripomorejo k samostojnemu vodenju osebne higiene. Sočasno skrbimo tudi za ustrezno higieno prostorov in igrač v vrtcu.
V primeru obolenja otroka za nalezljivo boleznijo pa je začasna izključitev najboljši ukrep, saj hkrati preprečimo prenos nalezljive bolezni na druge otroke v vrtcu. Bolan otrok se bolje počuti in hitreje pozdravi v domačem okolju, kjer mu starši nudijo skrbno nego, pozornost, dovolj počitka in mirno okolje.
Zavedamo se, da sta temelj dobrega počutja in uspešnega strokovnega dela v vrtcu, zdravje in varnost vključenih otrok.
Zaradi tesnih stikov v skupini otrok v vrtcu so pogoji za širjenje nalezljivih bolezni in okužb zelo v ospredju. Otroci pogosto zanesejo okužbe oziroma bolezni iz domačega okolja in tudi obratno.
V vrtcu smo dolžni zagotoviti ustrezne sanitarno higienske pogoje in higiensko vzdrževanje objektov in prostorov, kjer se zadržujejo otroci ter s tem prispevati k zmanjšanju tveganja za širjenje nalezljivih bolezni in okužb.
Tudi starši imate ključno vlogo pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni in okužb v vrtcih. Pomembno prispevate k zmanjšanju tveganja za širjenje okužb, če dosledno upoštevate priporočila tudi glede ponovne vključitve otroka po preboleli bolezni oziroma okužbi. S tem omogočite, da se otroci dobro pozdravijo, preden se ponovno vključijo v skupino in da bolezni ne širijo na sovrstnike.
Strokovne smernice NIJZ vsem pomagajo pri odločitvi kdaj je otrok pripravljen na vrnitev v skupino, ter katere previdnostne ukrepe je potrebno upoštevati za preprečevanje širjenja bolezni so Smernice za vključitev otroka v vrtec.
Več o tem na spodnji povezavi:
V vrtcu si želimo, da je obdobje, ko se v skupinah otrok soočamo s porastom različnih obolenj otrok, čim krajše.
Ključno vlogo pri ohranjanju zdravja ima imunski sistem posameznika, ki je kompleksen organski sistem, kateri nas varuje pred vdorom zdravju škodljivih bakterij. Le-ta iz tekme za ključna hranila in mesta bivanja izpodriva škodljive patogene mikroorganizme in jim tako preprečuje razmnoževanje.
Spodbujamo vas, da z vsakodnevno igro, veseljem, radovednostjo, s sprehodi in gibanjem v naravi, skupaj z otrokom krepite imunski sistem.
S temi navadami oblikujete temelje zdravega vseživljenjskega sloga in doprinesete k dobremu počutju in zdravju otroka.
Imunski sistem potrebuje ravnovesje in harmonijo, da lahko deluje bolje kot običajno. Vzdržujte ga z:
☺ VSAKODNEVNIM GIBANJEM NA PROSTEM OB VSAKEM VREMENU,
☺ OTROŠKO IGRO IN BREZSKRBNOSTJO,
☺ ZADOSTNIM PITJEM TEKOČIN ČEZ CEL DAN,
☺ POGOSTIM UMIVANJEM ROK,
☺ UŽIVANJEM PESTRE, SEZONSKE IN ZDRAVE PREHRANE,
☺ USTREZNO DOLGIM POČITKOM IN SPANJEM.
NALEZLJIVE BOLEZNI
V mesecu septembru se otroci vrnejo v svoje skupine v vrtec, mnogi med njimi pa prestopijo vrata vrtca prvič.
Večina staršev se zaveda, kako pomembna je vključitev otroka v skupino sovrstnikov za njegov socialni razvoj. Kljub temu se pa nekateri bojijo, da bo njihov otrok v vrtcu pogosteje bolan. Statistika je pokazala, da otroci stari manj kot 5 let zbolijo v kolektivnem varstvu 12 x v enem letu, 9 x če je brat ali sestra v kolektivnem varstvu, 6–8 x pa če je varstvo individualno. Obolevanja v vrtcu se zaradi značilnosti malčkov v celoti ne moremo izogniti.
VZROKI ZA OBOLEVANJA
Večje število otrok v skupinah omogoča mešanje različnih mikrobov. Malčki so v tesnem stiku med sabo in tusi z odraslimi osebami. Svet okoli sebe spoznavajo s prijemanjem z rokami in okušanjem z usti. Tako mikrobi vstopajo v organizem, kakor tudi v njegovo okolico neposredno ali preko predmetov. Poleg tega pa na začetku še malčki nimajo osvojenih osnovnih higienskih navad (pravilno ne umivajo rok, nezaščiteno kašljajo in kihajo, slinijo roke in igrače).
Otrok, ki še ni bil v stiku z različnimi mikrobi, še ni izoblikoval odpornosti proti njim. Le-ta se izoblikuje šele ob prvem stiku s specifičnimi mikrobi.
Čim mlajši je otrok, bolj šibka in počasna je obramba pred mikrobi. Seveda pa višja starost ob vključevanju otroka v vrtec ne vpliva na druge vzroke za pogostejše obolevanje.
Za mnoge otroke pomeni vstop v vrtec stres (t.i. »adaptacijski sindrom«). Le-ta zmanjša imunsko odpornost in poveča verjetnost okužbe.
Vse zgoraj naštete vzroke je težko dokazati, vendar vzgojitelji in zdravniki opažajo, da otrok, ki se slabo počuti v okolju in je nesrečen, zboli hitreje in pogosteje.
NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA OTROK V VRTCU
Predšolski otroci najpogosteje prebolevajo virusne okužbe dihal, ki jih povzroča približno dvesto različnih virusov. Zaradi tega je nemogoče, da bi zgradili obrambo proti vsem. Posledično se kot zaplet ob prebolevanju vnetja zgornjih dihal pojavljajo tudi vnetja ušes.
Črevesne virusne okužbe se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje (rotavirusna driska). Vzrok je v načinu širjenja, t. j. preko predmetov (igrače, kljuke …), otrokovih rok in rok negovalnega osebja ter po zraku.
Od otroških izpuščajnih bolezni se v vrtcu najpogosteje pojavljajo norice, redki primeri škrlatinke in peta otroška bolezen. Vse ostale otroške bolezni so zaradi dobre precepljenosti naših otrok postale prava redkost.
Bolezni, ki sicer niso pogoste, se pa zaradi slabih higienskih navad malčkov lahko širijo na vrstnike, so še: slinavka, gnojno vnetje očesne veznice, gnojna vnetja kože. Pojavljajo se tudi težave zaradi črevesnih parazitov (glist), garij in naglavnih uši.
PREVENTIVNI UKREPI V VRTCU
Osebje v vrtcu upošteva navodila zdravstveno higienskega režima za preprečevanje in omejitev širjenja nalezljivih bolezni. Najpomembnejše je redno in temeljito umivanje rok z milom. Za prehladom namreč najpogosteje zbolimo ravno zaradi dotikanja ust, nosu ali oči z okuženimi rokami.
Ukrepi v vrtcu so sledeči:
– dosledno izvajamo higienska načela in nadziramo umivanje rok;
– začasno prenehamo z umivanjem zob;
– igrače redno čistimo in po potrebi tudi razkužujemo;
– prostore pogosto zračimo;
– med ležalniki zagotovimo določen razmik;
– uporabljamo papirnate robčke in brisače za roke;
– uporabljamo izključno tekoče milo z dozatorjem in vodotesne podloge za previjanje otrok;
– prepovemo uporabo mehkih igrač oziroma predmetov iz blaga, ki jih ni mogoče stalno mokro čistiti;
– upoštevamo posebne ukrepe ob epidemiji;
– upoštevamo kriterije za zavrnitev otroka z bolezenskimi znaki.
V primeru večjega števila obolelih (epidemije) se po presoji organizatorja ZHR ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravi tudi dezinfekcija prostorov vrtca.
OBVEZNOSTI STARŠEV V PRIMERU BOLEZNI OTROKA
o vrtec čim prej obvestite o vrsti nalezljive bolezni, za katero je zbolel vaš otrok;
o ko vas vrtec obvesti o otrokovi bolezni, je potrebno priti otroka čim prej iskati;
o otrok se lahko po prebolelem virusnem obolenju vrne v vrtec šele takrat, ko je popolnoma zdrav. To pomeni vsaj 48 ur po zadnjem pojavu driske ali po zadnjem bruhanju ter po zadnji povišani temperaturi.
Bolan otrok ne sodi v vrtec; pa ne le zaradi širitve bolezni in okužb, ampak predvsem zato, ker takrat potrebuje počitek, mir, skrbno nego in pozornost. Vsega tega v vrtcu ne more biti deležen v zadostni meri.
Začasna izključitev je torej najboljši ukrep za preprečevanje širjenja bolezni.
V kolikor se po preboleli bolezni vrne v vrtec otrok, ki mora jemati še zdravila, mu jih strokovna delavka ne sme dajati.
PREVENTIVNI UKREPI DOMA
Tudi starši lahko veliko pripomorejo, da otroci manj pogosto obolevajo, in sicer z naslednjimi ukrepi:
– otrok naj čim prej osvoji dobre higienske navade, zlasti umivanje rok in osebno higieno;
– poskrbimo za krepitev zdravja otrok z dovolj gibanja, telesnim utrjevanjem, ter sprehodi v naravi tudi v slabem vremenu;
– v prostorih, kjer so otroci, naj se ne kadi;
– otroka že zgodaj navajajmo na pravilno mešano prehrano;
– v vrtec ne vodimo otroka z znaki nalezljive bolezni ali otroka, ki je še kužen;
– pred vstopom v vrtec naj otrok opravi vsa priporočena cepljenja.
Za lajšanje težav majhnih otrok sta pogosto dovolj že tolažba in ljubezen. Če smo prepričani in verjamemo v ozdravljenje, prenašamo naš pozitivni odnos tudi na bolnega otroka.
Še noben otrok ni bil brez prehlada, kašlja, bolečine ali otroške bolezni.
Viri:
PRIPOROČILA ZA STARŠE
Smo v obdobju, v katerem so nalezljive bolezni zelo pogoste in vrtec je prostor, kjer je možnost okužbe večja zaradi večjega števila oseb v zaprtih prostorih, telesne bližine, skupne uporabe igrač itd.
Prilagamo priporočila, kdaj otrok ne sodi v vrtec.
Roke so naše “delovno orodje”. Redno in dosledno umivanje rok je eden ključnih dejavnikov za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni. Vedno jih umivamo s toplo vodo in milom, ter na koncu dobro osušimo.
Umivati jih je potrebno vedno:
Včasih je bila ušivost spremljevalka revščine in slabih higienskih navad, danes pa se pojavlja brez pravila, tudi v državah z najvišjim standardom. Najpogostejše so naglavne (sive) uši, ki ne prenašajo bolezni, vendar s svojimi izločki povzročajo neprijetno srbenje.
Objavljamo gradiva, ki naj bodo v pomoč pri preprečevanju uši in pri ravnanju v primeru, da se uši pojavijo (vir: spletna stran NIJZ).
Staršem predšolskih otrok je pogosto težko najti ustrezne informacije ali nasvete, kako naj otroke vpeljujejo v digitalni svet. Številne starše skrbi, da njihovi otroci ne bi predolgo uporabljali mobilnih telefonov, tablic in računalnikov. Spletna stran safe.si skuša na problematiko opozoriti s kampanjo, ki so jo poimenovali »Imata starša raje svoj telefon kot mene?«
Priročnik za starše se nahaja na spodnji povezavi.
https://safe.si/sites/default/files/uporaba_interneta_-_prirocnik_za_starse_web.pdf
Telesna dejavnost je pomembna komponenta zdravja, ne glede na starost, spol in telesno težo posameznika, zato lahko s telesno dejavnostjo v krogu družine pridobijo vsi.
Kako lahko postanemo telesno aktivna družina, lahko preberete na spodnji povezavi.
http://www.nijz.si/sl/kako-postati-telesno-aktivna-druzina
V tem času pogosto kupujemo igrače. Na prodajnih policah je na tisoče igrač, zato je za marsikoga zahtevna naloga izbrati ustrezno, varno igračo. Na spodnji povezavi je nekaj usmeritev, kaj moramo vedeti in preveriti ob nakupu.
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/varnost_igrac_1.pdf
Rdeča nit 2023/24 »Besede imajo moč«
Besede so pomembno orodje komunikacije. Včasih imamo občutek, da ne dosežejo namena, ki bi ga želeli. V različnih okoliščinah in za različne sogovornike imajo lahko besede različne pomene. Besede nas lahko razveselijo, razjezijo … tudi prizadenejo. Lahko nam marsikaj povedo, naučijo nas veliko zanimivega.
V vrtcu smo s pomočjo različnih aktivnosti želeli razviti in okrepiti zmožnosti vrtca za oblikovanje okolij, ki postavljajo dobro počutje in zdravje kot pomembno vrednoto in si prizadevamo ustvariti pogoje za dobro počutje in zdravje.
V projektu je sodeloval cel Vrtec “Otona Župančiča” Slovenska Bistrica.
Posvetili smo se različnim področjem kot so gibanje, duševno zdravje, narava in varovanje okolja, osebna higiena, varnost v prometu, zdrava prehrana, obeleževanje svetovnih dni ter zdrav način življenja.
Poročilo o projektu se nahaja na spodnji povezavi.