Delovanje svetovalne službe
Temeljna vloga svetovalne službe je usmerjena v sodelovanje s starši, s strokovnimi delavci, z vodstvom vrtca in z zunanjimi ustanovami, s ciljem, da v vrtcu ustvarjamo čim boljše pogoje za dobro počutje in optimalen razvoj otrok v predšolskem obdobju.
Svetovalna služba deluje po temeljnih strokovno etičnih načelih:
- Načelo DOBROBITI – prvo temeljno načelo svetovalnega dela, ki izhaja in na katerem gradi svetovalna služba v vrtcu, je spoštovanje osebnosti otroka. Ne glede na njegovo celostno razvitost, ne sme povzročati težav, stigmatiziranja, nelagodja, stisk in zadreg v socialnem okolju.
- Načelo PROSTOVOLJNOSTI – vsi udeleženci vstopajo v svetovalni odnos prostovoljno (otroci ob soglasju staršev ali skrbnikov)in iz njega izstopajo kadar želijo. Izjema so primeri, ko je ogrožen otrok oziroma kdo drug.
- Načelo ZAUPANJA IN ZAUPNOSTI – v svetovalni odnos vstopamo z zaupanjem, da vse kar je povedanega, ostaja zaupno in se dopolnjuje s pravili varstva osebnih podatkov.
Zelo nelogično je trditi, da imajo samo nekateri otroci čisto posebne potrebe, ki jih je treba zadovoljevati. V resnici imajo prav vsi otroci posebne potrebe, ki jih je treba zadovoljiti. V vrtcu se preprosto ne bi smelo zgoditi, da potrebe otrok ne bi bile zadovoljene.
Steinback, 1999
Teme, o katerih se lahko posvetujete
- Priprava in posvetovanje ob vpisu otroka v vrtec, pri prehodu iz ene skupine v drugo in pri prehodu v šolo.
- Razumevanje in pomoč pri razvojnih dilemah (ob čustvenih, vedenjskih težavah), različnih stisk (težave pri hranjenju, spanju, močenje postelje, agresivnih reakcijah…).
- Posvetovanje ob otrokovih stiskah (rojstvo, smrt, selitev, razveze staršev in druge stiske s katerimi se kot starši soočate).
- Spremljanje otrok s težavami v prilagajanju in sodelovanju v skupini.
- Pomoč otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih (pomoč pri postopku usmerjanja – sodelovanje s starši pri vzpostavljanju stikov s specialno pedagoginjo, drugimi strokovnjaki in institucijami).
- Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami . Seznanjanje z napredkom otroka preko strokovnega tima.
Sum nasilja v družini
Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja (3. člen Pravilnika).
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali pa živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (4. člen). Zato smo zaposleni v vzgojno izobraževalnih zavodih dolžni spoštovati pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno izobraževalne zavode. Strokovni delavci (vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji pred. otrok-pomočniki vzgojiteljev) so dolžni obvestiti svetovalno službo in ravnateljico za vsak sum nasilja v družini. Svetovalna delavka ali ravnateljica vsak sum nasilja prijavi na Center za socialno delo ali policijo.
Po pravilniku o obravnavi nasilja v družini za vzgojno izobraževalne zavode ukrepamo:
- Kadar opazimo spremembe pri otroku, ki so lahko posledice nasilja.
- Kadar nam otrok zaupa, da preživlja nasilje.
- Kadar imamo informacijo o nasilju od tretje osebe.
- Kadar smo sami priča nasilju.
Otroci s posebnimi potrebami
V našem vrtcu se zavedamo, kako pomembno je dobro počutje otrok, ki ga upoštevamo s spoštovanjem različnosti med njimi. Razlike med nami nas bogatijo, ponujajo številne priložnosti, da se drug od drugega učimo in stopamo po poti strpnosti, ki nas opremlja za nadaljnje življenje. Tako otrok spoznava različne potrebe vrstnikov, se jih nauči razlikovati in spoštovati ter na ta način pridobiva socialni čut za sočloveka.
Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, je namenjen otrokom, ki so z odločbo ZRSŠ, usmerjeni v program, ki se izvaja v rednem oddelku. Vključitev otroka v ta program, se lahko prične na zahtevo staršev oziroma zakonitega zastopnika otroka ali pa na predlog vrtca.
Svetovalna služba, kot del strokovnega tima, ki jo imenuje ravnatelj, za vsakega otroka posebej pripravijo, spremljajo izvajanje in evalviranje individualiziranega programa. Dodatno strokovno pomoč v ali izven oddelka izvajajo strokovnjaki (specialni in rehabilitacijski pedagogi, logopedi, surdopedagogi, socialni pedagogi…), ki so v odločbi dodeljeni otrokom z namenom premagovanja primanjkljajev, ovir, oz. motenj. Poleg individualne pomoči, otrok dobi tudi svetovalno storitev, ki je namenjena ustvarjanju inkluzivnega, podpornega okolja.
V priponki se nahaja Zakon o celostni obravnavi otrok s posebnimi potrebami.
 
             
                 
             />
 /> 1 do 2 leti stari otroci objemajo pisali s celo pestjo. Če želijo z barvico narisati sled, premikajo celo roko, pa tudi že zapestje.
 1 do 2 leti stari otroci objemajo pisali s celo pestjo. Če želijo z barvico narisati sled, premikajo celo roko, pa tudi že zapestje. Pri 2 do 3 letih otroci držijo pisalo s prsti. Zapestje je obrnjeno navzdol, prav tako tudi palec. Prsti so tesno skupaj. Otrok pri risanju še vedno premika zapestje in roko kot celoto.
 Pri 2 do 3 letih otroci držijo pisalo s prsti. Zapestje je obrnjeno navzdol, prav tako tudi palec. Prsti so tesno skupaj. Otrok pri risanju še vedno premika zapestje in roko kot celoto. Tri leta in pol do štiri leta stari otroci že držijo pisalo s tremi prsti. Prsti so obrnjeni navzdol, zapestje navzgor. Dlan je že delno zaprta. Otrok pri risanju premika dlan in ne več cele roke.
 Tri leta in pol do štiri leta stari otroci že držijo pisalo s tremi prsti. Prsti so obrnjeni navzdol, zapestje navzgor. Dlan je že delno zaprta. Otrok pri risanju premika dlan in ne več cele roke. Štiri leta in pol do šest let stari otroci, držijo pisalo s pincetnim prijemom (prijem palca in kazalca). Prostor med dlanjo in prsti je delno razprt. Drža palca je stabilna. Med pisanjem se premikajo tudi prsti.
 Štiri leta in pol do šest let stari otroci, držijo pisalo s pincetnim prijemom (prijem palca in kazalca). Prostor med dlanjo in prsti je delno razprt. Drža palca je stabilna. Med pisanjem se premikajo tudi prsti.
 Zaradi pomanjkanja stabilnosti telesa pri igri si otrok pomaga s tem, da medenico pušča nizko na tleh, mišice nog pa prekomerno napne. Njegova igra je glede na njegovo telo ves čas v sredini. V tem položaju je gibanje medenice preprečeno, otrok ne more potisniti svoje teža vstran in se odriniti od leve ali desne strani svojega telesa (riti, kolena, kolka, kot bi to lahko naredil pri normalnem sedenju). S težo je ves čas na sredini, rotacij med medenico in ramenskim obročem ne aktivira. Pogosto težo močno spušča v podlago, aktivnost podpiranja teže lastnega trupa je šibka. Vzdolžne mišice trupa so manj aktivne in oslabijo, rotatorji trupa sploh niso aktivni. Skrajšajo se mišice v predelu križa, rotatorne mišice trupa in upogibalke kolena. Ti otroci težko zgradijo normalno in zadostno dinamično stabilnost medenice.
Zaradi pomanjkanja stabilnosti telesa pri igri si otrok pomaga s tem, da medenico pušča nizko na tleh, mišice nog pa prekomerno napne. Njegova igra je glede na njegovo telo ves čas v sredini. V tem položaju je gibanje medenice preprečeno, otrok ne more potisniti svoje teža vstran in se odriniti od leve ali desne strani svojega telesa (riti, kolena, kolka, kot bi to lahko naredil pri normalnem sedenju). S težo je ves čas na sredini, rotacij med medenico in ramenskim obročem ne aktivira. Pogosto težo močno spušča v podlago, aktivnost podpiranja teže lastnega trupa je šibka. Vzdolžne mišice trupa so manj aktivne in oslabijo, rotatorji trupa sploh niso aktivni. Skrajšajo se mišice v predelu križa, rotatorne mišice trupa in upogibalke kolena. Ti otroci težko zgradijo normalno in zadostno dinamično stabilnost medenice. 
 Avtor: Alenka Štadler in drugi
Avtor: Alenka Štadler in drugi Avtor: Zdenka Zalokar Divjak
Avtor: Zdenka Zalokar Divjak Avtor: Jesper Juul
Avtor: Jesper Juul Avtor: Vilma Borucky in drugi
Avtor: Vilma Borucky in drugi Avtor: Simona Levc
Avtor: Simona Levc